53. člen ZIL-1
(vložitev zahteve pri Uradu)
(1)Urad sprejema zahteve v skladu z Madridskim aranžmajem o mednarodnem registriranju znamk z dne 14. aprila 1891, zadnjič revidiranim 14. julija 1967 (Uradni list SFRJ-MP, št. 2/74, Uradni list RS‑MP, št. 9/92, v nadaljnjem besedilu: Madridski aranžma) in Protokolom k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk z dne 27. junija 1997 (Uradni list RS‑MP, št. 21/97, v nadaljnjem besedilu: Madridski Protokol).
(2)Ob vložitvi zahteve ali v treh mesecih od vročitve poziva Urada se plača ustrezna pristojbina. Če pristojbina ni plačana v tem roku, se šteje, da je zahteva umaknjena.
(3)K zahtevi za mednarodno registriranje znamke mora vložnik priložiti seznam blaga ali storitev v jeziku, ki je predpisan z Madridskim aranžmajem oziroma Madridskim Protokolom in predpisi in navodili za njuno izvajanje.
(4)Če zahteva ni sestavljena v skladu z Madridskim aranžmajem oziroma Madridskim Protokolom, predpisi in navodili za njuno izvajanje, tem zakonom in podzakonskimi predpisi, Urad pozove vložnika, naj jo v treh mesecih od vročitve poziva ustrezno dopolni ali popravi. Če vložnik v tem roku ne popravi ali dopolni ustrezno svoje zahteve, se šteje, da je zahteva umaknjena.
(5)Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, s podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino zahtev iz prvega odstavka tega člena in postopke v zvezi s temi zahtevami.
- UPRS Sodba I U 1061/2024-60Upravno sodišče RS · 2025
Sodišče je že v sodbi I U 104/2021 pojasnilo, da toženka postopek spremembe vpisov v registru lahko vodi le na zahtevo strank. To izhaja že iz določb 53. člena ZIL-1, ki ureja vložitev zahteve pri toženki v skladu z Madridskim aranžmajem in Madridskim protokolom. Ne ta določba ZIL-1, ne katera druga ne pomeni podlage za to, da bi toženka lahko začela postopek za spremembo imetnika mednarodne znamke po uradni dolžnosti. Stališče sodišča je, enako kot že v sodbi I U 104/2021, da je toženka dolžna preden Mednarodnemu uradu pošlje kakršnokoli zahtevo za spremembo imetništva znamke omogočiti vsem strankam, v katerih pravni položaj zahtevana sprememba lahko poseže, da se o tem izjavijo ter o tem izdati odločbo, zoper katero je mogoče uveljavljati sodno varstvo.
- UPRS Sodba I U 1062/2024-45Upravno sodišče RS · 2025
Toženka lahko postopek spremembe vpisov v registru vodi le na zahtevo strank. Ne ZIL-1 ne Pravilnik nimata določbe, ki bi dajala podlago za postopanje po uradni dolžnosti. Ne gre pa niti za situacijo, ko bi bilo treba začeti upravni postopek zaradi javne koristi. Pri postopku v zvezi z spremembo imetnika znamke gre namreč po naravi stvari za postopek, ki je namenjen varstvu koristi imetnikov znamke. Gre torej za varstvo zasebne koristi strank, ne pa za postopek, ki bi se zaradi varstva javne koristi lahko vodil zoper določen pravni subjekt. Kot stranska udeleženka tožnica nima pravice zahtevati izdaje odločbe v postopku, ki se je začel na zahtevo stranke z interesom, saj lahko izdajo upravnega akta zahteva le oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka. Namen inštituta molka organa je namreč v varstvu pravic aktivne stranke, ki z zahtevo uveljavlja varstvo svojih pravic, pa o teh pravicah še ni bilo odločeno, oziroma varstvo pravic osebe, zoper katero teče postopek po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da tožnici kljub temu, da zahteva izdajo odločbe, ki ima naravo upravnega
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1061/2024-60Upravno sodišče RS · 30. 1. 2025
Sodišče je že v sodbi I U 104/2021 pojasnilo, da toženka postopek spremembe vpisov v registru lahko vodi le na zahtevo strank. To izhaja že iz določb 53. člena ZIL-1, ki ureja vložitev zahteve pri toženki v skladu z Madridskim aranžmajem in Madridskim protokolom. Ne ta določba ZIL-1, ne katera druga ne pomeni podlage za to, da bi toženka lahko začela postopek za spremembo imetnika mednarodne znamke po uradni dolžnosti. Stališče sodišča je, enako kot že v sodbi I U 104/2021, da je toženka dolžna preden Mednarodnemu uradu pošlje kakršnokoli zahtevo za spremembo imetništva znamke omogočiti vsem strankam, v katerih pravni položaj zahtevana sprememba lahko poseže, da se o tem izjavijo ter o tem izdati odločbo, zoper katero je mogoče uveljavljati sodno varstvo.
- UPRS Sodba I U 1062/2024-45Upravno sodišče RS · 30. 1. 2025
Toženka lahko postopek spremembe vpisov v registru vodi le na zahtevo strank. Ne ZIL-1 ne Pravilnik nimata določbe, ki bi dajala podlago za postopanje po uradni dolžnosti. Ne gre pa niti za situacijo, ko bi bilo treba začeti upravni postopek zaradi javne koristi. Pri postopku v zvezi z spremembo imetnika znamke gre namreč po naravi stvari za postopek, ki je namenjen varstvu koristi imetnikov znamke. Gre torej za varstvo zasebne koristi strank, ne pa za postopek, ki bi se zaradi varstva javne koristi lahko vodil zoper določen pravni subjekt. Kot stranska udeleženka tožnica nima pravice zahtevati izdaje odločbe v postopku, ki se je začel na zahtevo stranke z interesom, saj lahko izdajo upravnega akta zahteva le oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka. Namen inštituta molka organa je namreč v varstvu pravic aktivne stranke, ki z zahtevo uveljavlja varstvo svojih pravic, pa o teh pravicah še ni bilo odločeno, oziroma varstvo pravic osebe, zoper katero teče postopek po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da tožnici kljub temu, da zahteva izdajo odločbe, ki ima naravo upravnega