iuris
§ zakonZakon o industrijski lastnini · ZIL-1 · velja od 8. 12. 2001

39. člen ZIL-1

(druge oblike varstva modela)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 7. 4. 2022Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba in sklep V Cpg 9/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022

    Uporaba znamke se presoja ob upoštevanju okoliščin vsakega posameznega primera, tako da je presoja pogostosti in rednosti uporabe in ali se znamka uporablja za označevanje vsega registriranega blaga ali samo za nekatere vrste, odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera. De minimis pravilo pomeni, da tudi, če je tožena stranka predložila le en račun, ki izkazuje le prodajo enega ali pet kilogramov blaga, lahko tudi to zadošča ob upoštevanju vseh okoliščinah primera za dokazovanje redne in dejanske uporabe blaga. Sodišče je ugotavljalo tudi, ali je tožena stranka znamko uporabljala za označevanje blaga in storitev tudi za vsako posamezno blago in storitve znotraj posameznega razreda Nicejske klasifikacije. V sodni praksi Splošnega sodišča EU je namreč poudarjeno (predvsem t-126/03 Aladin), da se daje varstvo samo podkategorijam, ki navajajo proizvode ali storitve, za katere je bila blagovna znamka dejansko uporabljena. S tem se želi preprečiti, da bi blagovna znamka, ki se je uporabljala le za del blaga ali storitev za katere je registrirana, uživala obsežno varstvo le za to, ker je bila registrirana za veliko blaga ali storitev. Izraz "zlasti" uvaja neizčrpen se

  • VSL sklep I Cpg 772/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2008

    Predlagatelj ima kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po ZPILDR. Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu na ugotovitev ničnosti modela.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 6. 11. 2025

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 4. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSL Sodba in sklep V Cpg 9/2022
    Višje sodišče v Ljubljani · 7. 4. 2022

    Uporaba znamke se presoja ob upoštevanju okoliščin vsakega posameznega primera, tako da je presoja pogostosti in rednosti uporabe in ali se znamka uporablja za označevanje vsega registriranega blaga ali samo za nekatere vrste, odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera. De minimis pravilo pomeni, da tudi, če je tožena stranka predložila le en račun, ki izkazuje le prodajo enega ali pet kilogramov blaga, lahko tudi to zadošča ob upoštevanju vseh okoliščinah primera za dokazovanje redne in dejanske uporabe blaga. Sodišče je ugotavljalo tudi, ali je tožena stranka znamko uporabljala za označevanje blaga in storitev tudi za vsako posamezno blago in storitve znotraj posameznega razreda Nicejske klasifikacije. V sodni praksi Splošnega sodišča EU je namreč poudarjeno (predvsem t-126/03 Aladin), da se daje varstvo samo podkategorijam, ki navajajo proizvode ali storitve, za katere je bila blagovna znamka dejansko uporabljena. S tem se želi preprečiti, da bi blagovna znamka, ki se je uporabljala le za del blaga ali storitev za katere je registrirana, uživala obsežno varstvo le za to, ker je bila registrirana za veliko blaga ali storitev. Izraz "zlasti" uvaja neizčrpen se

  • VSL sklep I Cpg 772/2008
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2008

    Predlagatelj ima kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po ZPILDR. Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu na ugotovitev ničnosti modela.