33. člen ZIL-1

Če bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju izgleda registriranega modela izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki treba priznati interes za uveljavljanje ničnosti spornih izdelkov, ki jih varuje registriran model. Sodišče je štelo kot preveč skopo trditveno podlago, da je tožena stranka opozorila le na število gumbov na suknjiču, širino kroja hlač, trak nad plastičnim ščitkom. Glede opisanih razlik je sodišče ocenilo, da model ni niti nov niti videzu celotne uniforme ali pa posameznem izdelku ne dajejo individualne narave. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi pojem seznanjenega uporabnika, ki ga je opredelilo poleg poklicnih gasilcev tudi kot tistega, ki se udeležuje srečanj gasilcev ob raznih prireditvah. 8. člen ZGZH ščiti tudi sestavne dele zastave, ki se je ne sme zavarovati ali uporabljati med drugim kot model. Značka, ki v dominantnem delu, razen ščita predstavlja podobo gasilske čelade s plamenico in barvno kombinacijo rdeče, modre in bele pa je bil javnosti v obliki identične gasilske čelade in plamenice (ki je vseboval še zlato barvo, ki poudari čelado s plamenico) znan že od leta 1995, to je

Predmet varstva modela po drugem odstavku 33. člena ZIL-1 je lahko videz izdelka, ki pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti, zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. Vendar pa iz priloženih listin ne izhaja, v čem je zidni vložek po navedenih elementih iz drugega odstavka 33. člena ZIL-1 zaščiten z modelom z izjemo, da gre za zidni vložek iz plastike. Po določilu prvega odstavka 42. člena ZIL-1, se sme kot znamka registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje blaga ali storitev podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z vsemi imeni, črke, številke, figurativni elementi, 3D dimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov. Z zelo povečevalnim pregledom je mogoče zaznati, da je na zidnem vložku tožene stranke znak SX, ki se nadaljuje še z dodatnimi podatki, ki pa so na 4 strani tožbe tako slabo vidni, v zajemu spletne strani tožene stranke pa sploh ne, da zapisa ni mogoče razb

Prvi odstavek 42. člena ZIL-1 izrecno določa, da se sme kot znamka registrirati kakršen koli znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, med njimi tudi tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže. Odgovor na zastavljeno vprašanje torej jasno izhaja že iz zakona: oblika blaga, torej proizvod sam po sebi, je lahko predmet zaščite s tridimenzionalno znamko. Merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znakov so načeloma sicer res enaka merilom, ki se uporabljajo za presojo razlikovalnega učinka drugih kategorij znakov, vendar pa je treba v okviru uporabe teh meril pri tridimenzionalnih znakih, ki imajo videz proizvoda ali embalaže, upoštevati, da jih povprečni potrošnik zaznava drugače od besednih ali figurativnih znakov, ki so neodvisni od podobe proizvodov, ki jih označujejo. Povprečni potrošnik namreč oblike proizvoda običajno ne zaznava kot indikator izvora blaga. Takó jo zazna le takrat, ko se videz proizvoda bistveno razlikuje od standarda ali navad v sektorju. Presoja razlikovalnega učinka obl

V okviru sodnega varstva pravic po 37. členu ZIL-1 tožeča stranka ne more doseči sodne prepovedi ravnanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot konkretne kršitve pravic iz tega člena. Za dosego prepovedi kršitvenih dejanj je treba najprej izkazati njihov obstoj, kar terja navedbo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 37. člena ZIL-1. Tako bi morala tožeča stranka konkretizirano navesti vsebinske značilnostne prvine, ki opredeljujejo videz modela oziroma izdelka, ki je zaščiten ter v tožbenem zahtevku navesti konkretna kršitvena dejanja, to pomeni vsebinske značilnostne prvine videza rokavic, ki jih izdeluje oziroma prodaja vsaka od toženih strank, ki kršijo njen zaščiteni model. Abstraktna prepoved po opustitvi vsakršne nepooblaščene prodaje, proizvodnje ali drugačne uporabe zaščitenega modela ter bodoča prepoved vsake proizvodnje, distribucije, skladiščenja, nepooblaščene uporabe ali poseganja v model, zaradi nekonkretiziranosti, ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenih dejanj.

Oblikovna značilnost je pogojena s tehnično funkcijo samo v tistem primeru, ko tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovane izvedbe. Tretja oseba v postopku, v katerem nosilec pravice uveljavlja izključnost pravice (tožba zaradi kršitve pravic po 121. členu ZIL-1), ne more uspeti zgolj z ugovori glede dejstev, ki bi bili lahko podlaga ničnostnega zahtevka. Edini ugovor izven okvira vprašanja obstoja kršitve pravice v smislu 2. odst. 37. člena ZIL-1, s katerim bi tretja oseba lahko uspela, je ugovor poprejšnje uporabe modela iz 4. odst. 37. člena ZIL-1. Kot seznanjenega uporabnika je potrebno šteti potencialnega kupca, na katerega meri imetnik pravice iz modela na ta način, da s svojim estetskim in vizuelnim učinkom vtisne v spomin videz izdelka in na ta način nanj deluje v smeri odločitve o nakupu tovrstnega izdelka. V tem je tudi ekonomska funkcija modela kot pravice. Kot seznanjenega uporabnika pa je potrebno šteti tistega potencialnega kupca, ki se po eni strani zaveda namembnosti posameznega izdelka, hkrati pa je sposoben zaznati distinktivni učinek posameznih oblikovnih značilnosti na videz izdelka.

Predmet zavarovanja modela ni bil izgled podplata, temveč celotnega obuvala, zato je tudi morebitno kršitev modela potrebno presojati skozi izgled celotnega obuvala. Izgled podplata na zaščitenem modelu je samo ena od značilnosti obuvala, ki je predmet zaščite. Kršitve modela pa ni mogoče utemeljiti zgolj z zatrjevanjem, da je tožena stranka na svojem izdelku uporabila eno od značilnosti, ki so sestavni del zaščitenega modela, če zgolj ta element na obuvalu tožene stranke ne ustvari identičnega celotnega vtisa, kot ga ustvari izgled obuvala tožeče stranke, ki je zaščiten s citiranim modelom.

Z začetkom veljavnosti ZIL-1 je prenehal veljati ZIL/92 (točka (a) 1. odstavka 143. člena ZIL-1). Drugi odstavek 136. člena ZIL-1 nadalje določa, da pravice industrijske lastnine, veljavne na dan njegove uveljavitve, veljajo naprej po določbah novega zakona, razen če je v njem določeno kaj drugega. Tretji odstavek 138. člena ZIL-1 pa določa, da se modeli oziroma vzorci, veljavni na dan uveljavitve ZIL-1, obravnavajo kot modeli po novem zakonu. Točka (b) 2. odstavka 35. člena ZIL-1 predvideva, da se (za presojo kriterija novosti) ne upošteva dvanajstmesečno obdobje pred vložitvijo prijave. Drugi odstavek 34. člena ZIL-1 določa, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred tem.