131. člen ZIL-1

Iz točke b) tretjega odstavka 131. člena ZIL-1 ne izhaja, da je položaj zastopnika za modele in znamke pogojen z načinom, na katerega odvetnik opravlja dejavnost, tj. da v primeru, ko je zaposlen v odvetniški družbi ali pri drugem odvetniku, ki individualno opravlja dejavnost, kot odvetnik ne more biti vpisan kot zastopnik za modele in znamke.

Status zastopnika za modele in znamke je vezan na točno določen subjekt, pri tovrstnih statusno-pravnih spremembah pa ne gre za spremembe v smislu drugega odstavka 15. člena Pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v ustrezni register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastniku, temveč za vpis novega subjekta

Upravičenje do zastopanja v postopkih pred Uradom ni premoženjska pravica, ki bi bila lahko predmet pravnega nasledstva, temveč (osebni) status vpisanega pravnega subjekta, ki zato ni prenosljiv.

V ponovnem postopku reševanja zadeve, kolikor bo toženka vztrajala pri pravni podlagi (točki h) prvega odstavka 43. člena ZIL-1) in obrazložitvi le-te, da prijavljeni znak s svojo vsebino vzbuja vtis, da storitve izhajajo iz vladne ali zakonsko določene organizacije, bo morala obrazložitev dopolniti z navedbo storitev, ki se lahko opravljajo tudi s strani uradnih organov za področje intelektualne lastnine, nato pa obrazložiti tudi obstoj zadostnega tveganja, da bodo potrošniki zavedeni, pri čemer naj izhaja iz potrošnika, ki je uporabnik storitev, ki jih želi zaščititi tožnik s prijavljeno znamko. Torej, tudi kolikor povprečni potrošnik nima vpogleda (vedenja) v naravo storitev, ki jih opravlja tožnik (da gre za zasebne storitve, ki jih ne opravlja javni sektor), pa bo morala toženka zadovoljivo obrazložiti, v čem bi bil zato potrošnik zaveden v svoji izbiri.

Opravljena primerjava (različnega blaga) je nezadostna, saj je izpustila iz primerjave celo vrsto proizvodov, ki jih tožnik deloma našteva, ki jih ni primerjala s proizvodi znamk tožnika, so pa v izreku odločbe razvrščeni med tiste proizvode, ki jih šteje kot nepodobne ali nekomplementarne in za katere bo dopustila registracijo. Primerjavo je treba opraviti z uporabo vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga ter jo tudi ustrezno obrazložiti, da je možen preizkus odločbe. Odvisno od vrste blaga oziroma storitev ima lahko kateri od kriterijev bistveno večjo težo od drugih. V splošnem pa velja, da je teža posameznega faktorja odvisna od njegovega vpliva na možno verjetnost zmede glede izvora blaga oziroma storitev.

Pri presoji podobnosti znamke je odločilen celotni vtis.

Avtor s pogodbenim razpolaganjem s posamičnimi materialnimi avtorskimi pravicami teh ne odsvoji (na primer: enkrat in za vselej), temveč na njih v prid pridobitelja ustanovi (omejena ali neomejena) upravičenja, ki se tičejo uporabe in gospodarskega izkoriščanja njegovega avtorskega dela. Na ta način avtor pogodbeno omeji svojo avtonomijo v pogledu uporabe in gospodarskega izkoriščanja svojega avtorskega dela.

Če bi Urad za intelektualno lastnino izdal ugotovitveno odločbo o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse pogoje patentibilnosti, na podlagi vednosti uradne osebe o obstoju ustreznega dokumenta, ki pa ne bi bil predložen Uradu, bi ravnal očitno nezakonito. Že iz tega razloga je sklicevanje tožeče stranke v postopku v upravnem sporu, da je Urad ravnal v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem (venire contra factum proprium) neutemeljeno, ne glede na to, ali je njegova uradna oseba res vodila postopek tako, da je pri tožeči stranki vzbudila vtis, da bo podeljen popoln, torej tudi vsebinsko preizkušen patent.

P. p. d.o.o. ni oseba iz 3. in 4. odstavka 87. člena ZPP. Sposobnosti biti pooblaščenka v sodnih postopkih ji po presoji pritožbenega sodišča ne daje niti 4. odstavek 131. člena ZIL-1. Patentni zastopnik, kar je P. p. d.o.o. (prim. 2. odstavek 131. člena ZIL-1), namreč lahko zastopa stranke pred sodišči, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči. Določilo 4. odstavka 131. člena ZIL-1 tako v obravnavanem primeru napotuje na ZPP.

V tej zadevi je tožečo stranko zastopala P. d.o.o. iz Ljubljane, pravna oseba pa razen odvetniške družbe ne more biti pooblaščenec stranke v pravdi. To izhaja iz 1. in 3. odst. a contrario pa tudi iz 4. odst. 87. člena ZPP. Po določilu 4. odst. 131. člena ZIL-1 lahko sicer tudi patentni zastopniki in zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke pred sodišči, vendar le, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči, torej pogoje po ZPP. D.o.o. takih pogojev ne izpolnjuje.