129. člen ZIL-1
(zastopanje tujih oseb)
(1)Tuje pravne in fizične osebe, ki nimajo prebivališča ali dejanskega in resnega industrijskega ali gospodarskega podjetja v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), morajo uveljavljati pravice iz tega zakona v postopkih pred Uradom po zastopniku, razen če je drugače določeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko tuja oseba ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena brez zastopnika vloži prijavo in opravlja dejanja v zvezi z določitvijo datuma vložitve prijave, plača takso ali pristojbino v postopku pred Uradom, vloži prepis prve prijave za uveljavljanje prednostne pravice po 61. členu tega zakona in sprejema pisanja Urada v zvezi s temi postopki.
(3)Če tuja oseba v primerih iz prejšnjega odstavka nima zastopnika v postopku pred Uradom, mora Uradu sporočiti naslov za obveščanje, ki mora biti na območju Republike Slovenije. Šteje se, da je Urad v primerih iz prejšnjega odstavka pravilno obvestil tujo osebo, če ji je poslal pisanje na naslov za obveščanje.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kdorkoli plača pristojbine za vzdrževanje pravice.
(5)Če tuja oseba v nasprotju s tem členom v postopku pred Uradom ne imenuje zastopnika ali ne sporoči naslova za obveščanje, ki je na območju Republike Slovenije, jo Urad izjemoma neposredno po pošti pozove, naj v treh mesecih od vročitve poziva imenuje zastopnika in predloži pooblastilo zastopniku oziroma v skladu s tretjim odstavkom tega člena sporoči naslov za obveščanje. Če tuja oseba pravočasno ne imenuje zastopnika in ne predloži pooblastila, oziroma ne sporoči pravočasno naslova za obveščanje v skladu s tretjim odstavkom tega člena, Urad s sklepom vlogo zavrže, razen če ta zakon določa drugače. Vročitev sklepa se opravi po oglasni deski Urada.
- UPRS Sodba I U 1079/2018-12Upravno sodišče RS · 2019
S pozivom z dne 21. 6. 2017, ki ga je toženka oprla na peti odstavek 129. člena ZIL-1, ni pozvala tožnice, da imenuje zastopnika, temveč je pozvala zastopnika, ki je zahtevo vložil, in ga opozorila na posledico (zavrženje zahteve) na podlagi petega odstavka 129. člena ZIL-1. Ker torej toženka ni ravnala, kot ji predpisuje peti odstavek 129. člena ZIL-1, zavrženja kot posledico nesodelovalne dolžnosti tožnice na navedeno pravno podlago ni mogla opreti.
- UPRS Sodba I U 1655/2017-9Upravno sodišče RS · 2018
Institut nadaljevanja postopka po zamudi je mogoče uporabiti, dokler je postopek po ZIL-1 odprt, tj. dokler organ ne odloči v glavni stvari in tako zaključi postopka.
- UPRS Sodba I U 1751/2016-7Upravno sodišče RS · 2017
V obravnavani zadevi zahtevi za vpis evropskega patenta v register, ki jo je tožeča stranka kot tuja pravna oseba vložila 19. 7. 2016, ni bilo priloženo pooblastilo zastopniku. Po navedbah tožeče stranke je manjkajoče pooblastilo predložila z naknadno vlogo 21. 7. 2016. Tožena stranka v odgovoru na tožbo priznava, da je zaradi administrativne napake (pooblastilo se je pomotoma pripelo k drugi zadevi) zmotno štela, da pooblastilo za zastopanje ni bilo predloženo. Potem, ko jo je tožeča stranka po izdaji sklepa o zavrženju z dne 3. 11. 2016 opozorila na to, da je pooblastilo zastopniku predložila že 21. 7. 2016, je tožena stranka pregledala svojo dokumentacijo in ugotovila, da je bilo pooblastilo res poslano pravočasno.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 12. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1079/2018-12Upravno sodišče RS · 31. 12. 2019
S pozivom z dne 21. 6. 2017, ki ga je toženka oprla na peti odstavek 129. člena ZIL-1, ni pozvala tožnice, da imenuje zastopnika, temveč je pozvala zastopnika, ki je zahtevo vložil, in ga opozorila na posledico (zavrženje zahteve) na podlagi petega odstavka 129. člena ZIL-1. Ker torej toženka ni ravnala, kot ji predpisuje peti odstavek 129. člena ZIL-1, zavrženja kot posledico nesodelovalne dolžnosti tožnice na navedeno pravno podlago ni mogla opreti.
- UPRS Sodba I U 1655/2017-9Upravno sodišče RS · 21. 8. 2018
Institut nadaljevanja postopka po zamudi je mogoče uporabiti, dokler je postopek po ZIL-1 odprt, tj. dokler organ ne odloči v glavni stvari in tako zaključi postopka.
- UPRS Sodba I U 1751/2016-7Upravno sodišče RS · 16. 3. 2017
V obravnavani zadevi zahtevi za vpis evropskega patenta v register, ki jo je tožeča stranka kot tuja pravna oseba vložila 19. 7. 2016, ni bilo priloženo pooblastilo zastopniku. Po navedbah tožeče stranke je manjkajoče pooblastilo predložila z naknadno vlogo 21. 7. 2016. Tožena stranka v odgovoru na tožbo priznava, da je zaradi administrativne napake (pooblastilo se je pomotoma pripelo k drugi zadevi) zmotno štela, da pooblastilo za zastopanje ni bilo predloženo. Potem, ko jo je tožeča stranka po izdaji sklepa o zavrženju z dne 3. 11. 2016 opozorila na to, da je pooblastilo zastopniku predložila že 21. 7. 2016, je tožena stranka pregledala svojo dokumentacijo in ugotovila, da je bilo pooblastilo res poslano pravočasno.
- VSRS Sodba X Ips 99/2009Vrhovno sodišče RS · 19. 1. 2010
Če bi Urad za intelektualno lastnino izdal ugotovitveno odločbo o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse pogoje patentibilnosti, na podlagi vednosti uradne osebe o obstoju ustreznega dokumenta, ki pa ne bi bil predložen Uradu, bi ravnal očitno nezakonito. Že iz tega razloga je sklicevanje tožeče stranke v postopku v upravnem sporu, da je Urad ravnal v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem (venire contra factum proprium) neutemeljeno, ne glede na to, ali je njegova uradna oseba res vodila postopek tako, da je pri tožeči stranki vzbudila vtis, da bo podeljen popoln, torej tudi vsebinsko preizkušen patent.
- VSRS Sklep I Up 1779/2006Vrhovno sodišče RS · 22. 9. 2009
Okoliščina, da sme v skladu s četrtim odstavkom 129. člena ZIL-1 postopek vzdrževanja patenta sprožiti kdorkoli, ne pomeni, da ima v njem vsak plačnik tudi položaj stranke.