14. člen

Kot pepel so definirani vsi tisti produkti, ki ostanejo po sežigu ostanka, dobljenega po izparevanju vina. Sežig poteka tako, da vsi kationi (razen amonijevega kationa) preidejo v karbonate ali druge brezvodne anorganske soli. a)     Princip metode: Ekstrakt vina žarimo pri temperaturi med 500 °C in 550 °C do popolne oksidacije organskih sestavin. b)     Aparature:

-  vodna kopel,

-  tehtnica z natančnostjo 0,1 mg,

-  evaporator z vročo ploščo ali infra-rdeč evaporator,

-  žarilna peč s kontrolo temperature,

-  eksikator,

-  platinske posode z ravnim dnom, premera 70 mm in višine 25 mm. c)     Postopek: V predhodno stehtano platinsko posodo (začetna masa P 0) odpipetiramo 20 ml vina. Odparimo do suhega na vreli vodni kopeli, ostanek pa segrevamo na vroči plošči pri 200 °C ali na infra-rdečem evaporatorju do začetka pooglenitve. Ko se tvorba dima ustavi, postavimo posodo v žarilno peč, segreto na 525 ± 25 °C. Po 15 minutah sežiga jo vzamemo iz peči, dodamo 5 ml destilirane vode, odparimo do suhega na vodni kopeli ali pod infrardečim evaporatorjem in ostanek ponovno žarimo pri 525 °C 10 minut. Če sežig (oksidacija karboniziranih delcev) ni popoln, ponavljamo postopek dodajanja vode, odparevanje vode in sežig. Ko je pepel bele barve, platinsko posodo ohladimo v eksikatorju ter stehtamo (masa P 1). Masa pepela v vzorcu (20 ml) je torej P = P1 – P0. d)     Podajanje rezultatov in izračun: Masa pepela P v gramih na liter se podaja na dve decimalni mesti z izrazom: P = 50× p. Opomba: Za vina, ki vsebujejo veliko koncentracijo reducirajočih sladkorjev, se priporoča dodatek nekaj kapljic čistega rastlinskega olja v ekstrakt vina (pred prvim žarjenjem, zaradi preprečitve penjenja).