57. člen ZTel-1
(pogoji)
(1)Agencija ugodi zahtevi za ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave:
1.če je pridobitev te pravice za operaterja nujen pogoj za gradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja,
2.če je bilo pri načrtovanju javnega telekomunikacijskega omrežja upoštevano načelo iz drugega odstavka 52. člena tega zakona in
3.če izvrševanje služnosti oziroma pravice napeljave ne bo bistveno oviralo lastnika pri uživanju lastninske pravice.
(2)Za bistveno oviranje pri uživanju lastninske pravice se šteje, če se lastniku onemogoči ali znatno oteži dostop do zemljišča ali objekta na njem ali opravljanje gospodarske dejavnosti, ali če se znatno zmanjša vrednost zemljišča oziroma objekta na njem.
(3)Služnost oziroma pravica napeljave se ustanovi v takšnem obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno potrebno za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javnega telekomunikacijskega omrežja.
(4)O ustanovitvi služnosti in pravici napeljave odloči agencija z odločbo v upravnem postopku. S to odločbo se odmeri tudi odškodnina v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Tako ustanovljena služnost oziroma pravica napeljave se lahko začne izvrševati, ko je ta odločba dokončna.
- VSRS Sodba II Ips 97/2018Vrhovno sodišče RS · 2019
Pri služnostih v javno korist, kjer je služnostni upravičenec skoraj vedno pravna oseba, omejitev trajanja take služnosti ne bi bila združljiva z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja javne infrastrukture, saj se ta večinoma postavlja za obdobje, daljše od trideset let. Specialna in sektorska zakonodaja zato omogočata ustanovitev služnosti za nedoločen čas, točneje za čas, potreben za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javne infrastrukture. Predmet verzijskega zahtevka so lahko načeloma le tiste koristi, ki so nastale „na škodo“ prikrajšanega. Če je dobiček pretežno ali izključno posledica vloženega dela, sredstev ali lastnosti obogatenega, ta praviloma ne more biti predmet obogatitvenega zahtevka. Za tak primer gre tudi v konkretni zadevi, saj tožnica take koristi (najemnine), kakršno je pridobil toženec zaradi specifike storitev, ki jih opravlja (javne elektronske komunikacijske storitve), ne bi mogla doseči, saj sama teh storitev ne izvaja, poleg tega je RTV pretvornik, ki je bil (oziroma prostor na njem) oddan v najem, postavil toženec.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 11. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 97/2018Vrhovno sodišče RS · 28. 11. 2019
Pri služnostih v javno korist, kjer je služnostni upravičenec skoraj vedno pravna oseba, omejitev trajanja take služnosti ne bi bila združljiva z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja javne infrastrukture, saj se ta večinoma postavlja za obdobje, daljše od trideset let. Specialna in sektorska zakonodaja zato omogočata ustanovitev služnosti za nedoločen čas, točneje za čas, potreben za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javne infrastrukture. Predmet verzijskega zahtevka so lahko načeloma le tiste koristi, ki so nastale „na škodo“ prikrajšanega. Če je dobiček pretežno ali izključno posledica vloženega dela, sredstev ali lastnosti obogatenega, ta praviloma ne more biti predmet obogatitvenega zahtevka. Za tak primer gre tudi v konkretni zadevi, saj tožnica take koristi (najemnine), kakršno je pridobil toženec zaradi specifike storitev, ki jih opravlja (javne elektronske komunikacijske storitve), ne bi mogla doseči, saj sama teh storitev ne izvaja, poleg tega je RTV pretvornik, ki je bil (oziroma prostor na njem) oddan v najem, postavil toženec.