53. člen ZTel-1
(pridobitev pravice na tujem zemljišču)
(1)Operater, ki mora na tuji nepremičnini zgraditi ali rekonstruirati tiste objekte in naprave, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje in za katere je v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov predpisano gradbeno dovoljenje, lahko v postopku razlastitve nastopa kot razlastitveni upravičenec.
(2)Operater, ki mora izvesti dela iz petega odstavka 26. člena tega zakona na tuji nepremičnini ali ki mora že zgrajene objekte in naprave, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje, med seboj povezati in zato na tuji nepremičnini izvesti podzemne ali nadzemne telekomunikacijske napeljave in postaviti določene objekte in naprave, ki so v zvezi z navedenimi napeljavami (v nadaljevanju besedila: sekundarno telekomunikacijsko omrežje), mora za postavitev, napeljavo in obratovanje oziroma vzdrževanje sekundarnega telekomunikacijskega omrežja pridobiti služnost napeljave, če potrebuje takšno pravico brez časovne omejitve, lahko pa tudi samo pravico napeljave, če potrebuje takšno pravico le za določen čas oziroma čas, ki je potreben za izvedbo del.
(3)Vlada z uredbo podrobneje določi objekte, naprave in napeljave, ki sestavljajo sekundarno telekomunikacijsko omrežje.
- VSM Sodba I Cp 226/2023Višje sodišče v Mariboru · 2023
S tem, ko je pogodba nična, pa je odpadla pravna podlaga za nadomestilo služnosti.
- VSM Sklep I Cp 484/2022Višje sodišče v Mariboru · 2022
V obravnavani zadevi bistveno, ali je bila z namestitvijo oddajnika na antenski stolp že pridobljena služnost razširjena, ali je dejansko po vsebini ostala enaka. Izjemno naravo služnosti v javno korist, ki jo v bistvenem razlikuje od siceršnjih nepravih stvarnih služnosti, določa njena javnopravna lastnost, to je, da gre pri njej za razlaščujoč poseg (v obravnavani zadevi ne sicer za odvzem, ampak za omejitev lastninske pravice), ki mora biti zato v skladu z ustavno pravnimi varovali. Služnosti v javno korist ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če je za pridobitev le-te obstajala druga zakonsko določena možnost, pa je upravičenec ni izkoristil. Načeloma ni mogoče omejevati služnostne pravice na določeno tehnologijo, saj so vanjo praviloma vključene vse tehnologije, ki se uporabljajo v določenem razvojnem obdobju kot "tehnologije", vendar pod pogojem, da uvajanje novih "tehnologij", ki eventualno po obsegu presegajo dosedanje načine, ne pomenijo prevelike obremenitve služečega zemljišča. V tem primeru je treba lastniku služečega zemljišča priznati, da se brani pred povečano in spremenjeno obremenitvijo.
- VSRS Sklep II Ips 411/2008Vrhovno sodišče RS · 2011
Stališče izpodbijane sodbe, da je toženka glede na to, da sta ji tožnika 15. 2. 1992 dala pisno soglasje za postavitev antenskega stolpa na njuni nepremičnini in da je za postavitev tega stolpa morala pridobiti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, na podlagi 271. člena SPZ pridobila stavbno pravico, in da zato zatrjevana namestitev sistema mobitel na antenskem stolpu, ne da bi tožnika v to privolila, ne predstavlja posega v lastninsko pravico tožnikov, je materialnopravno zmotno.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 8. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba I Cp 226/2023Višje sodišče v Mariboru · 8. 8. 2023
S tem, ko je pogodba nična, pa je odpadla pravna podlaga za nadomestilo služnosti.
- VSM Sklep I Cp 484/2022Višje sodišče v Mariboru · 11. 10. 2022
V obravnavani zadevi bistveno, ali je bila z namestitvijo oddajnika na antenski stolp že pridobljena služnost razširjena, ali je dejansko po vsebini ostala enaka. Izjemno naravo služnosti v javno korist, ki jo v bistvenem razlikuje od siceršnjih nepravih stvarnih služnosti, določa njena javnopravna lastnost, to je, da gre pri njej za razlaščujoč poseg (v obravnavani zadevi ne sicer za odvzem, ampak za omejitev lastninske pravice), ki mora biti zato v skladu z ustavno pravnimi varovali. Služnosti v javno korist ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če je za pridobitev le-te obstajala druga zakonsko določena možnost, pa je upravičenec ni izkoristil. Načeloma ni mogoče omejevati služnostne pravice na določeno tehnologijo, saj so vanjo praviloma vključene vse tehnologije, ki se uporabljajo v določenem razvojnem obdobju kot "tehnologije", vendar pod pogojem, da uvajanje novih "tehnologij", ki eventualno po obsegu presegajo dosedanje načine, ne pomenijo prevelike obremenitve služečega zemljišča. V tem primeru je treba lastniku služečega zemljišča priznati, da se brani pred povečano in spremenjeno obremenitvijo.
- VSRS Sklep II Ips 411/2008Vrhovno sodišče RS · 5. 5. 2011
Stališče izpodbijane sodbe, da je toženka glede na to, da sta ji tožnika 15. 2. 1992 dala pisno soglasje za postavitev antenskega stolpa na njuni nepremičnini in da je za postavitev tega stolpa morala pridobiti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, na podlagi 271. člena SPZ pridobila stavbno pravico, in da zato zatrjevana namestitev sistema mobitel na antenskem stolpu, ne da bi tožnika v to privolila, ne predstavlja posega v lastninsko pravico tožnikov, je materialnopravno zmotno.