32. člen PZ
Pristanišče je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, za zasidranje in varstvo ladij, za izgradnjo in vzdrževanje plovil, vkrcevanje in izkrcevanje oseb in tovora, skladiščenje in druga opravila z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje, kontrolo in dodelavo blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehnološki zvezi. Grajeni deli obale, namenjeni za privezovanje ladij, vkrcavanje in izkrcavanje oseb in tovora, so operativne obale. Grajene obale, akvatorij, valolomi, pristopi na pomole, naprave za privezovanje, dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektroinstalacije, razsvetljava, drugi objekti, ki po namenu služijo varnosti plovbe in varnemu privezu ter nemotenemu izvajanju pristaniških dejavnosti in drugih aktivnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter telekomunikacijske instalacije so pristaniška infrastruktura. Pristaniška infrastruktura je gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v skladu s predpisom, ki ureja urejanje prostora, ter se deli na pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni promet, in pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet. Pristaniška infrastruktura brez akvatorija je last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti ali oseb zasebnega prava. Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost prepusti upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture iz prejšnjega odstavka upravljalcu pristanišča s podelitvijo koncesije. V koncesijskem aktu za podelitev koncesije, ki ga izda vlada, se določi delež koncesijske dajatve, ki pripada lokalnim skupnostim, na območju katerih se nahaja kopenski del koprskega tovornega pristanišča. Delež koncesijske dajatve se deli na podlagi pomožnih meril, ki se nanašajo na območje kopenskega dela pristanišča in območje ter prebivalstvo lokalne skupnosti. Koncesijska dajatev je namenjena za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, kar se podrobneje določi s koncesijskim aktom. Dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektro instalacije, razsvetljava in telekomunikacijske instalacije na območju koprskega tovornega pristanišča, predstavljajo vložek premoženja Republike Slovenije v osnovni kapital Luke Koper, d.d.. Luka Koper d.d. mora ohranjati osnovno funkcijo teh objektov kot del pristaniške infrastrukture. Pristaniška infrastruktura se uporablja za namen, kateremu služi in ne more biti del stečajne mase. Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč ali pristaniške infrastrukture znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti. Republika Slovenija je razlastitveni upravičenec na zemljiščih ali pristaniški infrastrukturi znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti, za katere obstaja javni interes. Nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/352, da se upravnemu organu pristanišča ali pristojnemu organu dovoli zagotavljanje prožnosti pri pobiranju pristojbin za pristaniško infrastrukturo v okviru izbruha COVID-19 (UL L št. 165 z dne 27. 5. 2020, str. 7), v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/352/EU) opravlja:
- Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna v zvezi z 11. členom Uredbe 2017/352/EU,
- ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v zvezi z 12. in 13. členom Uredbe 2017/352/EU.
- VSL Sodba PRp 490/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Jezikovna razlaga 17. člena ZJN-3 pokaže, da se pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju ne uporabljajo za katerekoli dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja, temveč je določen tudi namen tega izkoriščanja, ki je v tem, da se prevoznikom po morju zagotavlja pristaniška infrastruktura. Takšno stališče podpira tudi namenska razlaga relevantnih zakonskih določb, katerih namen je, da se pravila javnega naročanja na infrastrukturnem področju prenesejo na pravno osebo, ki opravlja pristaniško dejavnost, samo v tistem obsegu, za katerega ji je država podelila posebne ali izključne pravice. Pri presoji katere pravice je država prenesla na obdolženo pravno osebo, pa je sodišče prve stopnje namensko razlago relevantnih določb pravilno dopolnilo tudi z razlago 32. člena PZ. Iz povzete razlage relevantnih določb pritožbeno sodišče zagovarja stališče, da za obdolženo pravno osebo na podlagi 17. člena ZJN-3 veljajo pravila javnega naročanja za dejavnosti, katerih namen je prevoznikom po morju zagotoviti pristaniško infrastrukturo, da lahko pravna oseba prevoznikom izpolni pogodbeno obveznost pretovora kot svojo pridobitno dejavnost, ki jo opravlja na
- VSRS Sklep I Up 5/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Določbi 4. in 7. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, nista akta izdana v obliki predpisa, ki urejata posamična razmerja in kot taka akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
- VSK Sodba Cpg 77/2017Višje sodišče v Kopru · 2017
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 19. 7. 2023 · trenutno
- 16. 2. 2021 – 18. 7. 2023
- 21. 7. 2017 – 15. 2. 2021
- 16. 5. 2016 – 20. 7. 2017
- 19. 5. 2006 – 15. 5. 2016
- 4. 5. 2001 – 18. 5. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2 · EU 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 10. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba PRp 490/2024Višje sodišče v Ljubljani · 17. 10. 2024
Jezikovna razlaga 17. člena ZJN-3 pokaže, da se pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju ne uporabljajo za katerekoli dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja, temveč je določen tudi namen tega izkoriščanja, ki je v tem, da se prevoznikom po morju zagotavlja pristaniška infrastruktura. Takšno stališče podpira tudi namenska razlaga relevantnih zakonskih določb, katerih namen je, da se pravila javnega naročanja na infrastrukturnem področju prenesejo na pravno osebo, ki opravlja pristaniško dejavnost, samo v tistem obsegu, za katerega ji je država podelila posebne ali izključne pravice. Pri presoji katere pravice je država prenesla na obdolženo pravno osebo, pa je sodišče prve stopnje namensko razlago relevantnih določb pravilno dopolnilo tudi z razlago 32. člena PZ. Iz povzete razlage relevantnih določb pritožbeno sodišče zagovarja stališče, da za obdolženo pravno osebo na podlagi 17. člena ZJN-3 veljajo pravila javnega naročanja za dejavnosti, katerih namen je prevoznikom po morju zagotoviti pristaniško infrastrukturo, da lahko pravna oseba prevoznikom izpolni pogodbeno obveznost pretovora kot svojo pridobitno dejavnost, ki jo opravlja na
- VSRS Sklep I Up 5/2019Vrhovno sodišče RS · 29. 5. 2019besedilo 2017–2021
Določbi 4. in 7. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, nista akta izdana v obliki predpisa, ki urejata posamična razmerja in kot taka akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
- VSK Sodba Cpg 77/2017Višje sodišče v Kopru · 15. 6. 2017besedilo 2016–2017
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
- VSK sklep I Cp 1427/2006Višje sodišče v Kopru · 7. 11. 2006besedilo 2006–2016
Objektivni element motenja posesti je tudi protipravnost in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oz. dejanja in ravnanja, za katere stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.