Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ)

S tem zakonom se ustanavlja Sklad za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljnjem besedilu: sklad) za negmotno škodo, določa poslovanje in obveznosti sklada ter vrste in višina odškodnin, ki jih bo izplačeval sklad.

Sklad posluje v imenu in za račun Republike Slovenije. Sklad ni pravna oseba in deluje kot proračunski sklad. Sklad upravlja upravni odbor, sestavljen iz petih do sedmih članov, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo štirih let. Predsednik upravnega odbora je predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Upravni odbor sklada:

-        sprejema statut in druge akte sklada;

-        določi letni finančni načrt sklada in zaključni račun sklada in

-        odloča o drugih zadevah iz pristojnosti sklada. Statut, letni finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

Prihodki sklada so:

-        sredstva, pridobljena na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94, 1/96, 30/98 – ZZLPPO in 72/98 – odl. US);

-        sredstva, pridobljena na podlagi meddržavnih sporazumov in sredstva iz tujih virov, katerih namen je poravnava obveznosti v smislu tega zakona;

-        prihodki od upravljanja prostih denarnih sredstev sklada;

-        sredstva iz državnega proračuna.

Sredstva sklada iz prejšnjega člena se zbirajo na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za finance, ločeno od drugih proračunskih sredstev. Prosta denarna sredstva na računu iz prejšnjega odstavka upravlja ministrstvo, pristojno za finance. Ta sredstva ima ministrstvo, pristojno za finance, v času do njihove namenske porabe naložena v kratkoročne državne vrednostne papirje. Prihodki od upravljanja prostih denarnih sredstev se vplačujejo na poseben račun iz prvega odstavka tega člena. Neporabljena sredstva na računu sklada na koncu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto.

Iz sklada se izplačujejo:

1.      odškodnine za telesno in duševno trpljenje in

2.      odškodnina za izgubo življenja bližnjega.

Upravičenci do odškodnine po tem zakonu so določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/00 in 1/01 – odl. US), z zakonom o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96, 68/98 – odl. US in 11/01) in z zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št. 49/97).

Upravičenec do odškodnine prejšnjem členu ima pravico do odškodnine v višini, ki mu je priznana s pravnomočno odločbo po prvem odstavku 12. člena tega zakona.

Odškodnina za pretrpljeno telesno in duševno trpljenje se odmeri osebam, ki so to škodo utrpele, v znesku in na podlagi meril, ki so določena z 10. členom tega zakona.

Skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, ne more presegati višine 2,000.000 tolarjev.

Višina odškodnine po tem zakonu se določi glede na:

-        vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa:

1.      za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 35.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,

2.      za izgnance in internirance po 25.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,

3.      za prisilne mobilizirance po 20.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,

4.      za begunce in delovne deportirance po 12.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja;

-        čas trajanja izgona, begunstva, internacije, deportacije, bivanja v taborišču, zapora, nasilnega odvzema otrok staršem, prisilne mobilizacije v obdobju, določenem z zakonom o žrtvah vojnega nasilja;

-        čas trajanja nasilnih dejanj, ki so jih utrpeli upravičenci po zakonu o popravi krivic v obdobju od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990. Višina odškodnine za vojaškega vojnega invalida iz 2. člena in civilnega invalida vojne iz 4. člena zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr. in 75/97) se določi tako, da se znesek invalidnine na dan uveljavitve tega zakona za posamezni mesec, do katere je upravičen vojaški vojni invalid ter civilni invalid vojne glede na skupino invalidnosti, v katero je razvrščen po zakonu o vojnih invalidih, pomnoži s količnikom 10.

Odškodnina za izgubo življenja bližnjega, katerega smrt je neposredna posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, se izplača slehernemu upravičencu za pretrpljeno negmotno škodo v znesku 200.000 tolarjev, razen za žrtve vojne za Slovenijo. Odškodnina za izgubo življenja bližnjega iz prejšnjega odstavka se upravičencem po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 odmeri v višini štirikratnega zneska odškodnine iz prejšnjega odstavka. O priznanju statusa svojca žrtve po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991 ter o pravici do odškodnine, odloča na prvi stopnji Ministrstvo za obrambo. Pri odločanju o priznanju statusa in o pravici do odškodnine se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencih in njihovih pravicah po zakonu o popravi krivic, po zakonu o žrtvah vojnega nasilja ter akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičenosti oseb do odškodnine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pošlje navedeni organ po uradni dolžnosti Slovenski odškodninski družbi (v nadaljnjem besedilu: SOD), ki na podlagi navedenega akta ter meril, določenih s tem zakonom, izračuna višino odškodnine in o tem izda odločbo. Pri izdaji odločbe o višini odškodnine SOD upošteva skupni znesek, ki ga določa 9. člen tega zakona. Kolikor v postopku izdaje odločbe SOD ugotovi, da izračunana višina odškodnine presega znesek iz 9. člena tega zakona, izda odločbo, s katero upravičencu določi enak znesek, kot je določen z 9. členom tega zakona. V obrazložitvi odločbe mora biti navedeno, da je izračunana višina odškodnine presegala znesek, določen v 9. členu tega zakona. V primeru, ko je oseba s statusom, ki daje pravico do odškodnine po zakonih iz 6. člena tega zakona, umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje. Postopek za pridobitev statusa iz prejšnjega odstavka, ki je bil prekinjen zaradi smrti vlagatelja, se nadaljuje na zahtevo njegovih dedičev. V postopku izdaje odločbe o višini odškodnine po tem zakonu se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Zoper odločbo, s katero SOD odloči o višini odškodnine, pritožba ni dovoljena, možno pa je sprožiti upravni spor. SOD izplača odškodnino na podlagi pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena.

Odškodnina se izplačuje v dveh delih. Prvi del odškodnine je izplačljiv v gotovini do višine 300.000 tolarjev. Prvi del izplačila je razdeljen na dva obroka. Prvi obrok se izplača do višine 150.000 tolarjev v tridesetih dneh po predložitvi pravnomočne odločbe, vendar ne pred 15.1.2002. Preostali znesek odškodnine, ki je izplačljiva v gotovini, se izplača v drugem obroku v dvanajstih mesecih po plačilu prvega obroka. Drugi del odškodnine se izplača v obveznicah, ki se upravičencem vročijo najkasneje ob izplačilu prvega gotovinskega obroka, če je upravičenec po tem zakonu na podlagi pravnomočne odločbe upravičen do odškodnine, ki presega 300.000 tolarjev. Upravičencem po tem zakonu, ki so pridobili pravico tudi po drugem naslovu, kot so “Sklad za humanitarno pomoč posebej oškodovanim žrtvam nacifašizma v državah jugovzhodne Evrope”, Sklad “Spomin, odgovornost in prihodnost”, “Sklad za spravo”, namenjen za izplačila odškodnine nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem v času nacionalsocialističnega režima na ozemlju današnje Avstrije in drugih naslovih, pri katerih gre za enkratno odmero pravice v obliki denarnega zneska, se v gotovini izplača le prvi obrok iz drugega odstavka tega člena, ostala priznana odškodnina pa v obveznicah.

Za izplačilo odškodnine iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona izda Republika Slovenija obveznice največ do višine 30 milijard tolarjev za obveznosti države na podlagi pravnomočnih odločb iz prvega odstavka 12. člena tega zakona. Obveznice se izdajo v eni ali več serijah. Obveznice so nominirane v tolarjih in izplačljive v petih letnih obrokih z zapadlostjo 15. septembra tekočega leta. Prvi obrok zapade v izplačilo 15. septembra 2004. Obveznice se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1% od 1. januarja 2002 dalje. Obveznice se glasijo na ime in se lahko prenašajo brez omejitev. Za izplačilo glavnice in obresti po tem zakonu jamči Republika Slovenija. Pravice iz obveznic zastarajo v treh letih po dnevu zapadlosti vsakega letnega obroka. Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti opravlja SOD. Način ter roke za izplačevanje glavnice in obresti za obveznice, izdane na podlagi tega zakona ter druga vprašanja v zvezi z izdajanjem, vročanjem ter izplačevanjem obveznic in izvrševanjem pravnomočnih odločb iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki niso določena s tem zakonom, določi Vlada Republike Slovenije z uredbo, ki jo izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Višina izplačila v obveznicah je enaka razliki med višino odškodnine, ki je priznana z odločbo iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in prvim, gotovinskim delom izplačila. Višina izplačila v gotovini in v obveznicah mora biti v skladu z 9. členom tega zakona.

Upravičenci po tem zakonu ne plačujejo davka od odškodnine.

Ministrstvo, pristojno za finance, prenese sredstva iz 4. člena tega zakona na SOD. SOD vodi postopke in opravlja administrativne in tehnične posle pri izplačevanju odškodnin.

Sklad preneha z delovanjem po izpolnitvi obveznosti, zaradi katerih je bil ustanovljen. Denarna sredstva, ki po izplačilu odškodnin ostanejo na računu sklada, se prenesejo v proračun Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 412-01/95-17/17 Ljubljana, dne 28. februarja 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.