Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (ZNSVS)

Ta zakon določa nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo kot sistemsko podlago za vzpodbujanje dolgoročnega varčevanja in povečanja obsega ugodnega dolgoročnega stanovanjskega kreditiranja. Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (v nadaljnjem besedilu: NSVS) s sistemom državnih premij omogoča in zagotavlja državljanom ugodno dolgoročno varčevanje (v nadaljnjem besedilu: varčevanje) s pravico do nizko obrestovanih bančnih dolgoročnih stanovanjskih posojil (v nadaljnjem besedilu: posojilo) po pogojih tega zakona.

Ta zakon določa:

1.      obseg varčevanja,

2.      pogoje varčevanja,

3.      višino in pogoje za premijo kot državno vzpodbudo za varčevanje,

4.      pogoje za uporabo pridobljenih posojil in premij iz prejšnje točke in

5.      pogoje stanovanjskega kreditiranja.

Pri določanju obsega in pogojev varčevanja, višine in pogojev za premije in pogojev stanovanjskega kreditiranja veljajo splošna pravila bančništva in predpisi, s katerimi je urejeno vodenje monetarne politike, nadzor bančnega poslovanja in skrb za stabilnost finančnega sistema, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Sredstva, ki jih v skladu s tem zakonom v banke vplačujejo državljani (v nadaljnjem besedilu: varčevalci), se štejejo za dolgoročna in se ne štejejo med sredstva, za katera se skladno z zakonom o Banki Slovenije obračunava obvezna rezerva, če te banke poleg splošnih pogojev, predpisanih za njihovo poslovanje, izpolnjujejo še posebne pogoje, ki jih zanje določa ta zakon.

Država zagotavlja možnost varčevanja v NSVS z določitvijo obsega pravic za sklepanje pogodb o varčevanju v NSVS (v nadaljnjem besedilu: varčevalna pogodba) za vsako leto.

Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb pridobi banka v okviru posameznega razpisa iz 8. člena tega zakona. Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb so razdeljene na lote. En lot daje pravico banki za sklenitev ene varčevalne pogodbe s pogodbenim mesečnim obrokom prvega leta varčevanja v višini mesečnega obroka, določenega v 10. členu tega zakona. V okviru posamezne varčevalne pogodbe banka lahko izkoristi več lotov, če je višina pogodbenega mesečnega obroka mnogokratnik mesečnega obroka. Zaradi različnih časov trajanja varčevalnih pogodb so loti petletni in desetletni. Pridobljene lote lahko banke glede na dejansko povpraševanje ustrezno medsebojno spreminjajo glede na čas trajanja varčevanja, tako da so loti med seboj zamenljivi v razmerju desetletni lot za petletni lot 1:1,25 oziroma petletni lot za desetletni lot v razmerju 1:0,8.

Glede na razmere na stanovanjskem trgu in po predhodnem mnenju Banke Slovenije Vlada Republike Slovenije najkasneje do 1. decembra tekočega leta za naslednje leto s sklepom določi letni obseg pravic za sklepanje varčevalnih pogodb. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb pridobijo banke na podlagi javnega razpisa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Na razpis se lahko prijavijo banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:

1.      imajo veljavno dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,

2.      imajo v skladu s predpisi o bančništvu zagotovljeno poslovno mrežo za poslovanje s prebivalstvom in

3.      sprejemajo pogoje NSVS, kot jih določa ta zakon, kar mora biti razvidno iz njihovih splošnih aktov.

Izbor bank in razdelitev pravic za sklepanje varčevalnih pogodb po predhodnem mnenju Banke Slovenije opravi Stanovanjski sklad Republike Slovenije tako, da upošteva:

1.      regionalno porazdelitev,

2.      delež dolgoročnih posojil prebivalstvu v bilančni vsoti bank in

3.      pokritost s poslovno mrežo. Stanovanjski sklad Republike Slovenije oblikuje predlog izbora bank v 10 dneh po zaključku roka za prijavo na javni razpis iz prvega odstavka 8. člena tega zakona in ga takoj pošlje v mnenje Banki Slovenije. Banka Slovenije v roku 10 dni poda mnenje v zvezi s predlaganim izborom bank. Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 10 dni po prejemu mnenja Banke Slovenije opravi dokončen izbor bank. Izbor bank iz prvega odstavka tega člena se zaključi s sklepom, zoper katerega je dopustna posebna pritožba na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Zoper dokončno odločitev je dopustna pritožba na pristojni organ Banke Slovenije. Prednostno dobijo pravice za sklepanje varčevalnih pogodb banke, ki varčevalcem v NSVS po izteku varčevanja nudijo poleg stanovanjskih posojil v dvakratnem znesku privarčevanih sredstev še dodatna stanovanjska posojila pod pogoji iz tega zakona. Izbrane banke s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije sklenejo pogodbo o sodelovanju pri izvajanju NSVS, s katero so med drugim določeni enotni obrazci varčevalnih in posojilnih pogodb, načini, oblike in roki poročanja bank Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, kot tudi način obračunavanja in nakazovanja premij, kot to določa ta zakon. Banka pridobljene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb ne sme prenesti na drugo banko. Banka mora pridobljene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb izrabiti v roku šestih mesecev od podpisa pogodbe iz petega odstavka tega člena, sicer lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije ponudi in dodeli neizrabljene pravice drugim bankam, ki na razpisu niso pridobile želene višine pravic, pa so svoje pravice že izkoristile. V primeru odstopa varčevalca od varčevalne pogodbe iz 1. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona banka ponovno razpolaga s temi pravicami za sklepanje varčevalnih pogodb v enaki višini.

Varčevalec lahko začne dolgoročno varčevati v NSVS v okviru bankam razdeljenih pravic za sklepanje varčevalnih pogodb iz 9. člena tega zakona na podlagi javnega poziva Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Javni poziv vsebuje zlasti:

1.      seznam bank, ki so pridobile pravice za sklepanje varčevalnih pogodb, in obseg pridobljenih pravic,

2.      pogoje varčevanja in kreditiranja,

3.      pogoje za pridobitev premije,

4.      začetek sklepanja varčevalnih pogodb. Javni poziv objavi Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 30 dni od izbora bank iz 9. člena tega zakona. Javni poziv vsebuje tudi rok za pričetek sklepanja pogodb, ki pa ne sme biti krajši kot 15 dni od njegove objave. Javni poziv se objavi tako, da je dostopen javnosti, objavljen pa mora biti tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Varčevalec sklene varčevalno pogodbo v bankah iz petega odstavka 9. člena tega zakona. Stranka varčevalne pogodbe je poleg varčevalca in banke še Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki jamči za izplačilo premij skladno s tem zakonom. Obveznosti in pravice iz pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko varčevalec kadarkoli prenese na zakonca oziroma osebo, kateri v skladu s predpisi o zakonski zvezi pripadajo enake pravice kot zakonskemu partnerju, otroke ali vnuke. Banka ne sme zaračunavati dodatnih stroškov za sklenitev in vodenje varčevalne pogodbe, odobritev in sklenitev posojilne pogodbe ter vodenje posojila.

Vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije za vsak razpis pravic iz 7. člena tega zakona določi višino najnižjega prvega mesečnega obroka varčevanja v NSVS (v nadaljnjem besedilu: mesečni obrok) z zaokrožitvijo na 1.000 tolarjev. Pri tem upošteva višino mesečnega obroka predhodnih razpisov in letno stopnjo inflacije. Varčevalec lahko varčuje v višini mesečnega obroka ali v višini njegovega mnogokratnika. Za višino se odloči ob podpisu varčevalne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni mesečni obrok).

Pogodbeni mesečni obrok se lahko spremeni le po izteku dvanajstih mesecev varčevanja skladno s predpisi za ohranjanje realne vrednosti (revalorizacija). Novo višino mesečnega obroka za naslednjih dvanajst mesecev določi Stanovanjski sklad Republike Slovenije na podlagi podatkov o revalorizaciji za preteklih dvanajst mesecev, z zaokrožitvijo na 100 tolarjev navzgor, in jo sporoči banki najkasneje do 15. v zadnjem mesecu posameznega leta varčevanja. Banka takoj po sporočilu iz prejšnjega odstavka obvesti varčevalca o novi višini pogodbenega mesečnega obroka.

Varčevalec lahko pogodbene mesečne obroke vplačuje redno mesečno ali enkrat letno v višini dvanajstih pogodbenih mesečnih obrokov. Pogodbene mesečne obroke mora varčevalec vplačati v naslednjih rokih:

-        v primeru mesečnih vplačil pogodbenih mesečnih obrokov: prvi pogodbeni mesečni obrok ob podpisu varčevalne pogodbe, naslednje pa vsak mesec do konca vsakega meseca do izteka varčevalne dobe,

-        v primeru enkratnih letnih vplačil v skupni višini 12 pogodbenih mesečnih obrokov: prvih 12 pogodbeni mesečnih obrokov ob podpisu varčevalne pogodbe in nato vsakič 12 pogodbenih mesečnih obrokov do konca vsakega prvega meseca vsakega varčevalnega leta. Varčevalec lahko katerokoli varčevalno leto spremeni način vplačevanja iz mesečnega v letnega ali obratno. Varčevalec mora o nameri spremembe načina vplačevanja obvestiti banko najmanj en mesec pred nastopom novega varčevalnega leta.

Varčevalec lahko v okviru posameznega varčevalnega leta vplača poljubno število pogodbenih mesečnih obrokov tudi vnaprej, vendar mora biti v vsakem pogodbenem letu vplačanih dvanajst pogodbenih mesečnih obrokov. Varčevalec lahko ne glede na prejšnji odstavek vplača pogodbene mesečne obroke vnaprej tudi zadnji mesec vsakega varčevalnega leta za naslednje varčevalno leto.

Varčevalec lahko v celotni varčevalni dobi zamudi s plačilom pogodbenega mesečnega obroka največ enkrat pri varčevalni dobi pet let oziroma največ dvakrat nezaporedno pri varčevalni dobi deset let, vendar mora v tem primeru že v naslednjem mesecu vplačati dvojni pogodbeni mesečni obrok. V primeru zamude 12. pogodbenega mesečnega obroka vsakega varčevalnega leta in plačila tega skupaj z naslednjim pogodbenim mesečnim obrokom, mu pravica do premije pripade po izpolnitvi letne obveznosti (vplačilu 12. pogodbenega mesečnega obroka). Če varčevalec, ki varčuje z vplačevanjem 12 pogodbenih mesečnih obrokov skupaj, zamudi vplačilo v prvem mesecu novega varčevalnega leta, lahko nadaljuje z varčevanjem po sklenjeni varčevalni pogodbi samo, če celo varčevalno leto, v katerem je zamudil s plačilom enkratnega zneska, nadaljuje z vplačevanjem pogodbenih mesečnih obrokov po pogojih iz drugega odstavka tega člena.

Varčevalna doba v NSVS je 5 ali 10 let. Varčevalna doba iz prejšnjega odstavka se ne more spremeniti, razen v primerih iz drugega odstavka 21. in iz 26. člena tega zakona.

Varčevanje po varčevalni pogodbi preneha zadnji dan v 60. oziroma 120. mesecu po sklenitvi varčevalne pogodbe. Varčevalec po izteku varčevalne pogodbe prosto razpolaga s privarčevanimi sredstvi. Za privarčevana sredstva se šteje vsa plačila po pogodbi, pripadajoče premije za celotno varčevalno dobo, pripisana revalorizacija in obresti. Če varčevalec po izteku varčevalne pogodbe ne izkoristi pravice do posojila iz 27. člena tega zakona, je banka dolžna Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije vrniti znesek sredstev, enak višini plačanih premij za to varčevalno pogodbo. Banka mora sredstva vrniti v roku 30 dni po preteku roka, v katerem ima varčevalec pravico najeti posojilo po določbah tega zakona.

Banka privarčevana sredstva varčevalca in pripisane premije iz 24. člena tega zakona revalorizira skladno s prepisi. Banka varčevalcu mesečno obrestuje vplačila po obrestnih merah v višini 1,65% letno za petletno varčevanje oziroma 3,00% letno za desetletno varčevanje. Banka obračunava obresti iz prejšnjega odstavka na:

-        zneske vplačil varčevalca od dneva nakazila,

-        pripisane premije od dneva prejema na račun banke, do konca obračunskega obdobja, pripiše pa jih koncem vsakega koledarskega leta in ob zaključku varčevanja.

Realne obrestne mere za varčevanje iz drugega odstavka prejšnjega člena so fiksne. Spremenijo se lahko le s sklepom Vlade Republike Slovenije v primeru velikih sprememb obrestnih mer na finančnem trgu. Ne glede na morebitne spremembe realnih obrestnih mer pa obrestni razmik z realnimi obrestnimi merami iz 30. člena tega zakona ostaja praviloma nespremenjen.

Varčevalec ima pravico odstopiti od varčevalne pogodbe, vendar mu v tem primeru pripadajo samo obresti na privarčevana sredstva, in sicer:

1.      pri odstopu pred enim letom varčevanja - kot za vloge na vpogled;

2.      pri odstopu po enem letu varčevanja - v pogodbeni višini. Varčevalec ni več upravičen do premij, ki jih je v času varčevanja prejel. Zato mu jih banka razknjiži in v revalorizirani višini v roku 15 dni od odstopa od pogodbe vrne Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije. Odstop od pogodbe se uredi kot sprememba varčevalne pogodbe. Če od pogodbe odstopi varčevalec z varčevalno pogodbo na deset let po sedmih ali več letih varčevanja, mu pripadajo za celotno obdobje varčevanja:

1.      obresti v višini za petletno varčevanje,

2.      pet premij v višini za petletno varčevanje,

3.      pravica do posojila po pogojih iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Banka izvrši poračun višine obresti in premij. Razliko v ugotovljeni višini premij vrne Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije v revalorizirani višini v roku 15 dni od odstopa od pogodbe. Vsa sredstva, ki so jih banke vrnile Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije iz naslova premij in poračuna obresti v tekočem mesecu, Stanovanjski sklad Republike Slovenije v 15 dneh nakaže v integralni proračun Republike Slovenije.

Šteje se, da je varčevalec odstopil od varčevalne pogodbe, če:

-        poda pismeno izjavo banki, da odstopa, z dnem podpisa izjave,

-        ne plača tri mesečne obroke, z dnem zapadlosti tretjega neplačanega pogodbenega mesečnega obroka. V primeru odstopa od varčevalne pogodbe banka vrne varčevalcu privarčevana sredstva v višini iz prejšnjega člena v 100 dneh od dneva odstopa.

Premija po tem zakonu je znesek, ki letno pripade varčevalcu v NSVS kot vzpodbuda za redno dolgoročno varčevanje po pogojih NSVS. Sredstva za premije iz prejšnjega odstavka se letno zagotavljajo iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in iz sredstev državnega proračuna. Ta sredstva, ki jih je v skladu z zakonom o javnih financah za vsako leto posebej dolžno načrtovati ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, upravičencem izplačuje Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Način njihovega izplačevanja se podrobneje uredi s pogodbo, ki jo skleneta ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Vsakoletna višina sredstev za premije se določa na podlagi poprej ocenjenih potreb v skladu z določbami 13. člena tega zakona ter upoštevaje primere, kot jih omogoča drugi odstavek 24. člena tega zakona.

V primeru rednega varčevanja, kot ga določata 14. in 15. člen tega zakona varčevalcu letno pripade premija, in sicer v višini enega pogodbenega mesečnega obroka varčevanja oziroma 1/12 enkratnega letnega vplačila 12 pogodbenih mesečnih obrokov v okviru petletne varčevalne dobe oziroma v višini 1,25 pogodbenega mesečnega obroka oziroma 1/12 enkratnega letnega vplačila 12 pogodbenih mesečnih obrokov v okviru desetletne varčevalne dobe. Višino premije lahko Vlada Republike Slovenije spremeni s sklepom ob določitvi letnega obsega razpisanih pravic za sklepanje varčevalnih pogodb iz 7. člena tega zakona zlasti v primeru velike spremembe obsega varčevanja v NSVS, vendar tako da je premija za petletno varčevanje v odnosu do premije za desetletno varčevanje 1:1,25.

Upravičenost varčevalca do premij ugotavlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije na podlagi poročila bank iz 9. člena tega zakona. Ugotavljanje ali je varčevalec upravičen do premije, se zaključi s sklepom, zoper katerega je dopustna posebna pritožba na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Zoper dokončno odločitev je dopustna pritožba na pristojno upravno sodišče, ki pa ne zadrži njene izvršitve. Stanovanjski sklad Republike Slovenije zagotovi nakazilo premije za varčevalca do 15. delovnega dne v mesecu po izpolnitvi pogojev za pridobitev premije.

Če varčevalec zamudi s plačilom mesečnega obroka enkrat več kot to določa 16. člen tega zakona, pa zamujeni obrok plača takoj z naslednjim obrokom, mu pravica do premije za to varčevalno leto ne pripade. Varčevalec v primeru iz prejšnjega odstavka lahko nadaljuje z varčevanjem tako, da podaljša varčevalno dobo za eno leto in s tem pridobi možnost za 5 oziroma 10 premij. Podaljšanje varčevalne dobe se uredi s spremembo pogodbe. O dopustnosti podaljšanja varčevalne dobe iz prejšnjega odstavka odloča banka s sklepom, zoper katerega je dopustna posebna pritožba, ki se jo vloži na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Zoper dokončno odločitev je dopustna pritožba na pristojno upravno sodišče, ki pa ne zadrži njene izvršitve.

Varčevalec, ki je redno varčeval celo varčevalno dobo in pridobil vse premije skladno z 25. oziroma 26. členom tega zakona, pridobi pravico do posojila za namene iz 34. člena tega zakona pod pogoji iz tega zakona. Stanovanjski sklad Republike Slovenije varčevalcu iz prejšnjega odstavka izda potrdilo o izpolnitvi pogojev za pridobitev posojila.

Višina posojila, ki ga zagotavlja banka varčevalcu iz prejšnjega člena, je najmanj dvojni znesek privarčevanih sredstev. Za privarčevana sredstva se šteje vsa plačila po pogodbi, pripadajoče premije za celotno varčevalno dobo, pripisano revalorizacijo in obresti.

Odplačilna doba za posojila iz prejšnjega člena je enaka dvojnemu številu let, v katerih je varčevalcu pripadla premija, to je 10 oziroma 20 let.

Realne obrestne mere za posojila iz 28. člena tega zakona so:

-        2,45% letno - za posojila na 10 let,

-        3,80% letno - za posojila na 20 let.

Realne obrestne mere za posojila iz prejšnjega člena so fiksne. Spremenijo se lahko le s sklepom Vlade Republike Slovenije v primeru velikih sprememb obrestnih mer na finančnem trgu. Ne glede na morebitne spremembe realnih obrestnih mer pa obrestni razmik z realnimi obrestnimi merami iz 19. člena tega zakona praviloma ostaja nespremenjen.

V primeru podaljšanja varčevalne dobe iz 26. člena tega zakona je osnova za določitev višine in odplačilne dobe posojila privarčevani znesek v letih, ko je varčevalec pridobil premije, odplačilna doba pa je enaka dvojnemu številu let, za katera je varčevalcu pripadla premija. Varčevalcu iz drugega odstavka 21. člena tega zakona pripada pravica do stanovanjskega posojila v višini in po pogojih za petletno varčevanje.

Varčevalec iz 27. člena oziroma oseba iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona, ki se odloči, da izkoristi pravico do posojila pod pogoji tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posojilojemalec), na podlagi potrdila iz drugega odstavka 27. člena tega zakona z banko sklene posojilno pogodbo za namene iz 34. člena tega zakona. Posojilo je lahko odobreno kreditno sposobnemu posojilojemalcu. Če posojilojemalec sam ni kreditno sposoben, lahko v posojilni odnos vstopi eden ali več soplačnikov, ki sočasno z njim podpišejo posojilno pogodbo in so tudi odgovorni za odplačilo celotnega dolga. Kreditno sposobnost posojilojemalca in soplačnikov ugotavlja banka v skladu z veljavnimi predpisi in poslovno politiko banke. Posojilojemalec mora kredit ustrezno zavarovati v skladu s poslovno politiko banke.

Posojilojemalec odobreno posojilo lahko porabi samo za:

1.      nakup stanovanja ali stanovanjske hiše,

2.      gradnjo individualne stanovanjske hiše (tudi nadomestno gradnjo, nadzidavo ali dozidavo, izgradnjo podstrešnega stanovanja),

3.      rekonstrukcijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše ali

4.      adaptacijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše,

5.      nakup stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše,

6.      plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča,

7.      plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče,

8.      plačilo projektne dokumentacije v zvezi z nameni iz prejšnjih točk tega člena,

9.      poplačilo že najetih posojil za namene, navedene v tem členu. Črpanje odobrenega posojila je dokumentarno.

Banka je dolžna varčevalca tri mesece pred iztekom varčevalne dobe iz 18. oziroma 27. člena tega zakona pisno opozoriti na pravico do pridobitve posojila pod pogoji tega zakona. Banka zagotavlja posojilojemalcem možnost najema posojila po pogojih iz tega zakona, vendar najkasneje v roku enega leta po izpolnitvi pogojev iz 27. člena tega zakona. Varčevalec mora zahtevi za pridobitev posojila predložiti dokaz, da bo odobreno posojilo namenil za stanovanjske potrebe iz prvega odstavka 34. člena tega zakona. Za takšen dokaz se šteje:

-        v primeru nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše pogodba o takšnem nakupu,

-        v primeru gradnje individualne stanovanjske hiše in rekonstrukcije lastnega stanovanja oziroma stanovanjske hiše veljavno gradbeno dovoljenje,

-        v primeru adaptacije lastnega stanovanja oziroma stanovanjske hiše najmanj odločba o dovolitvi priglašenih del, lahko pa tudi veljavno gradbeno dovoljenje,

-        v primeru nakupa stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše pogodba o takšnem nakupu in potrdilo pristojnega občinskega organa, da prostorski izvedbeni akt na takšnem zemljišču omogoča gradnjo stanovanjske hiše,

-        v primeru plačila stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča pravnomočna odločba občinskega organa o odmeri komunalnega prispevka,

-        v primeru plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča pravnomočna odločba pristojne upravne enote o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

-        v primeru plačila projektne dokumentacije pogodba med investitorjem in projektivnim podjetjem o izdelavi te dokumentacije, in

-        v primeru poplačila že najetih posojil za namene iz 34. člena tega zakona pogodba o stanovanjskem posojilu.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z bankami za vsako leto izdela poročilo o izvajanju NSVS in ga posreduje Vladi Republike Slovenije najpozneje do 31. marca za preteklo leto. Poročilo skupaj z mnenjem Banke Slovenije obravnava in sprejme Vlada Republike Slovenije ter ga nato objavi tako, da je dostopno javnosti.

Poročilo iz prejšnjega člena vsebuje zlasti:

-        pregled izbranih bank, vključenih v izvajanje NSVS,

-        podatek o številu varčevalcev,

-        podatek o številu sklenjenih varčevalnih pogodb,

-        način varčevanja,

-        varčevalne zneske,

-        obseg privarčevanih sredstev,

-        podatek o številu prekinjenih varčevalnih pogodb,

-        podatek o številu upravičencev do premij,

-        obseg izplačanih in vrnjenih premij,

-        podatek o številu in obsegu danih posojil,

-        druge pomembne podatke.

Banka za vsako leto izdela poročilo o izvajanju NSVS in ga posreduje Banki Slovenije najpozneje do konca februarja za preteklo leto. Poročilo iz prejšnjega odstavka obravnava in sprejme Banka Slovenije v skladu s predpisu o bančništvu.

V bankah opravljajo nadzor nad izvajanjem bančnih in z njimi povezanih varčevalnih in kreditnih poslov, vezanih na NSVS, pristojni organi Banke Slovenije. Nadzor nad delom in poslovanjem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem NSVS opravlja pristojni minister, nad zakonito in namensko porabo sredstev pa tudi Računsko sodišče Republike Slovenije.

Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek banka, če na trgu nastopa kot pooblaščena banka NSVS, pa ni bila izbrana v skladu s prvim in petim odstavkom 9. člena tega zakona. Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v banki, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Obseg pravic za sklepanje varčevalnih pogodb se za leto 2000 določi v višini 13.300 petletnih in v višini 13.300 desetletnih lotov.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona objavi javni razpis iz prvega odstavka 8. člena tega zakona. Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona objavi javni poziv iz prvega odstavka 10. člena tega zakona s začetkom sklepanja varčevalnih pogodb v roku 15 dni od objave.

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za pogodbe o varčevanju, sklenjene v izbranih bankah na podlagi javnega razpisa z dne 22. 4. 1999, v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 25. marca 1999 in 6. aprila 1999. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se za sredstva iz teh pogodb uporablja določba 4. člena tega zakona, če banke, kjer so te pogodbe sklenjene, izpolnjujejo pogoje iz tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 805-01/00-8/1 Ljubljana, dne 15. septembra 2000. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.