2. člen ZIPleK

Revident obstoja zelo hudih posledic s splošnimi navedbami ni izkazal, z izpodbijano odločbo pa mu tudi ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti prodaje izdelkov iz plemenitih kovin in jo sme opravljati naprej, vendar le ob upoštevanju veljavne zakonske ureditve v RS. Izdelek v smislu ZIPleK je tudi kovani denar, ki je zakonito plačilno sredstvo v katerikoli državi. Zahteva tožene stranke, ki se nanaša na izdajo potrdila o skladnosti za sporne kovance in medalje po ZIPleK, predstavlja ukrep z enakim učinkom po 34. členu PDEU, vendar za revidenta glede na relevantno pravo EU ni predstavljala nerazumnega bremena. Postopek obvezne predhodne odobritve po ZIPleK je primeren za dosego zastavljenega cilja, ki je v varstvu pravice potrošnikov do obveščenosti glede lastnosti in kakovosti izdelkov po tem zakonu, prav tako pa, upoštevajoč ureditev področja izdelkov iz plemenitih kovin v ostalih državah članicah EU, ne presega tega, kar je nujno za njegovo dosego. Uporaba navedenih določb ZIPleK zato omogoča ustrezno uporabo 36. člena PDEU glede utemeljevanja odstopanj od prepovedi ukrepov z enakim učinkom, kot so količinske omejitve pri uvozu.

Prvostopenjski organ je pri tožniku opravil nadzor nad izdelki iz plemenitih kovin v prometu. Izdelki iz plemenitih kovin so dani v promet, s tem, ko so oglaševani in ponujeni za spletno prodajo. Predhodno niso preskušeni in za njih ni bilo izdano potrdilo o skladnosti. Zato niso izpolnjeni pogoji za dajanje spornih izdelkov v promet. Tudi kovanci in medalje, izdani s strani Narodne banke Slovenije in so plačilno sredstev v Republiki Sloveniji, se pred izdajo preskusijo. Ker področje plemenitih kovin v EU ni harmonizirano, ni zakonske podlage za priznanje hrvaških državnih žigov oziroma certifikatov. Zlatniki in srebrniki ter medalje ne izpolnjujejo zahtev glede tehnične ustreznosti in označitve izdelkov iz plemenitih kovin, zato se ne morejo prodajati.