22. člen ZZNPOB
Postopek OBMP iz 4. člena tega zakona se lahko opravi samo na podlagi skupne pisne privolitve upravičencev iz prve, druge ali tretje alineje ali pisne privolitve upravičenke iz četrte alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona. Preden upravičenci podajo pisno privolitev v postopek OBMP jih mora zdravnik poučiti o postopku OBMP, z možnostjo za uspeh, morebitnimi posledicami in nevarnostmi postopka za žensko, moškega in otroka ter jim svetovati. Zdravnik jih obvesti, v kakšne namene se zbirajo in obdelujejo njihovi osebni podatki, ter jim pojasni, da se varujejo kot poklicna skrivnost po prvem odstavku 18. člena tega zakona. Po potrebi napoti zdravnik upravičence na psihološko-socialno svetovanje o nameravani OBMP. Zdravnik mora upravičencem pojasniti pravila o shranjevanju spolnih celic in zarodkov in jih vprašati po njihovih željah glede trajanja hrambe in odločanja o morebitnih neuporabljenih zarodkih. Zdravnik mora upravičencem obrazložiti druge možnosti, s katerimi je mogoče rešiti ali obiti njihov vzrok neplodnosti, tudi take, ki jih njegov center ne opravlja, in jim omeniti nemedicinske izbire, kot sta posvojitev ali opustitev zdravljenja. Pisna privolitev se izda za vsak postopek OBMP posebej. Minister, pristojen za zdravje, izda predpise o obrazcu izjave o privolitvi. Obrazec za izjavo o privolitvi v OBMP mora za primer, ko se v postopku OBMP uporabijo darovane spolne celice, vsebovati tudi navedbo pravnih posledic takega postopka.
- VSL Sklep IV Cp 1496/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Dogovor z dne 10. 4. 2017, na katerega se v utemeljitev odločitve sklicuje sodišče prve stopnje, da je pokojnik pripravljen sodelovati kot darovalec pri umetni oploditvi ter da ne nastanejo nobeni pravni zahtevki ne s strani darovalca ne proti njemu ter da bo preživnino in obveznosti, ki izhajajo iz naslova umetne oploditve, krila mati predlagateljice, je v nasprotju z največjo koristjo otroka, zato je ničen. Otroci namreč uživajo posebno varstvo ne le na podlagi Ustave in nacionalne zakonodaje, ampak tudi na podlagi mednarodnih pravnih aktov. Tako kot odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka, nima pravnega učinka tudi dogovor, s katerim se mati v imenu otroka odpove pravnim zahtevkom, ki izhajajo iz naslova umetne oploditve. Gre namreč za pravico, povezano z osebnim stanjem otroka (ter nenazadnje tudi pravico do dedovanja), s katero ni mogoče razpolagati v škodo otrok.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 9. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Cp 1496/2025Višje sodišče v Ljubljani · 10. 9. 2025besedilo 2000–2025
Dogovor z dne 10. 4. 2017, na katerega se v utemeljitev odločitve sklicuje sodišče prve stopnje, da je pokojnik pripravljen sodelovati kot darovalec pri umetni oploditvi ter da ne nastanejo nobeni pravni zahtevki ne s strani darovalca ne proti njemu ter da bo preživnino in obveznosti, ki izhajajo iz naslova umetne oploditve, krila mati predlagateljice, je v nasprotju z največjo koristjo otroka, zato je ničen. Otroci namreč uživajo posebno varstvo ne le na podlagi Ustave in nacionalne zakonodaje, ampak tudi na podlagi mednarodnih pravnih aktov. Tako kot odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka, nima pravnega učinka tudi dogovor, s katerim se mati v imenu otroka odpove pravnim zahtevkom, ki izhajajo iz naslova umetne oploditve. Gre namreč za pravico, povezano z osebnim stanjem otroka (ter nenazadnje tudi pravico do dedovanja), s katero ni mogoče razpolagati v škodo otrok.