9. člen ZPZRTH
Sredstva za plačilo odškodnin fizičnim osebam za ekološko škodo, ki nastane kot neposredna posledica obratovanja Termoelektrarne Trbovlje II, kot ga predvideva program postopnega zapiranja rudnika, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Višina potrebnih sredstev za petletno obdobje je do 300 mio tolarjev. Za leto 2000 znaša znesek 60 milijonov tolarjev. Glede na število in zneske dejanskih odškodnin iz prvega petletnega obdobja se bodo ta sredstva povečala oziroma zmanjšala za naslednje programsko obdobje. Predlog potrebnih sredstev sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog posebne komisije iz četrtega odstavka tega člena istočasno s sprejetjem programa za zapiranje rudnika. Poravnava neposredne ekološke škode zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje se bo izvajala preko posebne komisije. Komisijo imenuje Vlada Republike Slovenije, sestavljena pa bo iz predstavnikov občin v regiji, določeni v 3. členu tega zakona, ter predstavnikov Termoelektrarne Trbovlje in ministrstev, pristojnih za energetiko in okolje in prostor. Termoelektrarna Trbovlje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pripravi predlog sanacijskega programa, ki bo natančno opredelil ukrepe za zmanjšanje prekomernih imisijskih koncentracij. Predlog programa sprejme Vlada Republike Slovenije. Potrebna sredstva za financiranje izvajanja sanacijskega programa se bodo zagotovila iz lastne cene električne energije.
- VSL sodba II Cp 511/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Ko višje sodišče odloča o pritožbah strank zoper odločitve prvostopenjskih sodišč, upošteva stanje, kakršno je bilo ob sprejemu izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča. Le izjemoma, ko je to posebej predvideno v zakonu, lahko upošteva stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane odločitve. Zato se dejstva, ki nastopijo po izdaji izvršilnega naslova (izpodbijana sodba), upoštevajo na ugovor dolžnika v izvršilnem postopku. Škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZOR oziroma tretjim odstavkom 133. člena OZ dolžan povrniti njen povzročitelj, vendar le škodo, ki presega normalne (ZOR) oziroma običajne (OZ) meje. Škoda, ki presega normalne (običajne) meje, je protipravna. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da ji je v zvezi z opravljanjem (splošno koristne) dejavnosti tožene stranke nastala škoda, ki presega normalne meje. Ni torej bistveno, ali so tožene stranke presegale predpisane mejne vrednosti izpustov v okolje, pač pa kakšne so posledice njihove sicer dovoljene dejavnosti. Toženke so tožnikom za škodo odgovorne solidarno na podlagi tretj
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 6. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 511/2016Višje sodišče v Ljubljani · 9. 6. 2016
Ko višje sodišče odloča o pritožbah strank zoper odločitve prvostopenjskih sodišč, upošteva stanje, kakršno je bilo ob sprejemu izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča. Le izjemoma, ko je to posebej predvideno v zakonu, lahko upošteva stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane odločitve. Zato se dejstva, ki nastopijo po izdaji izvršilnega naslova (izpodbijana sodba), upoštevajo na ugovor dolžnika v izvršilnem postopku. Škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZOR oziroma tretjim odstavkom 133. člena OZ dolžan povrniti njen povzročitelj, vendar le škodo, ki presega normalne (ZOR) oziroma običajne (OZ) meje. Škoda, ki presega normalne (običajne) meje, je protipravna. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da ji je v zvezi z opravljanjem (splošno koristne) dejavnosti tožene stranke nastala škoda, ki presega normalne meje. Ni torej bistveno, ali so tožene stranke presegale predpisane mejne vrednosti izpustov v okolje, pač pa kakšne so posledice njihove sicer dovoljene dejavnosti. Toženke so tožnikom za škodo odgovorne solidarno na podlagi tretj