2. člen ZPZRTH
Ta zakon je podlaga:
- za dokončanje vseh zapiralnih del, izvedbo dokončne sanacije okolja in vložitev zahteve za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti rudarske pravice za izkoriščanje na celotnem pridobivalnem prostoru Trbovlje-Hrastnik do 31. decembra 2019 ter za izvedbo postopka za izdajo odločbe o ukinitvi pravic in obveznosti in likvidacijo Rudnika Trbovlje- Hrastnik, d.o.o. do 31. decembra 2020;
- za zagotovitev sredstev za plačilo odškodnine za direktno škodo kmetijskim oškodovancem, ki so jo utrpeli zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje II do pričetka obratovanja naprave za ražvepljanje dimnih plinov;
- za razvojno prestrukturiranje regije zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti do vključno leta 2008. Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se dokončanje vseh zapiralnih del, izvedba dokončne sanacije okolja in vložitev zahteve za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje na celotnem pridobivalnem prostoru Trbovlje-Hrastnik izvede do 31. decembra 2022, postopek za izdajo odločbe o ukinitvi pravic in obveznosti ter likvidacija družbe RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o. – v likvidaciji, pa se izvede do 31. decembra 2023.
- VSL sodba II Cp 511/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Ko višje sodišče odloča o pritožbah strank zoper odločitve prvostopenjskih sodišč, upošteva stanje, kakršno je bilo ob sprejemu izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča. Le izjemoma, ko je to posebej predvideno v zakonu, lahko upošteva stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane odločitve. Zato se dejstva, ki nastopijo po izdaji izvršilnega naslova (izpodbijana sodba), upoštevajo na ugovor dolžnika v izvršilnem postopku. Škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZOR oziroma tretjim odstavkom 133. člena OZ dolžan povrniti njen povzročitelj, vendar le škodo, ki presega normalne (ZOR) oziroma običajne (OZ) meje. Škoda, ki presega normalne (običajne) meje, je protipravna. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da ji je v zvezi z opravljanjem (splošno koristne) dejavnosti tožene stranke nastala škoda, ki presega normalne meje. Ni torej bistveno, ali so tožene stranke presegale predpisane mejne vrednosti izpustov v okolje, pač pa kakšne so posledice njihove sicer dovoljene dejavnosti. Toženke so tožnikom za škodo odgovorne solidarno na podlagi tretj
- VDSS sklep Pdp 680/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013
Kdaj je pričel teči rok za podajo odpovedi je dejansko vprašanje, ki ga sodišče posebej ugotavlja v vsakem konkretnem primeru. Rok za podajo odpovedi s strani delodajalca je pričel teči z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi oz. z odločitvijo o ukinitve organizacijske enote. Zato tožena stranka ni zamudila šest mesečnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi iz 6. odstavka 88. člena ZDR, saj je šlo za odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev. Potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov je prenehala z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi, saj je tožnik dejansko do takrat še normalno opravljal delo in ni bilo zakonitega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 4. 1. 2022 · trenutno
- 21. 12. 2018 – 3. 1. 2022
- 4. 4. 2014 – 20. 12. 2018
- 24. 5. 2010 – 3. 4. 2014
- 23. 6. 2004 – 23. 5. 2010
- 13. 7. 2000 – 22. 6. 2004
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 6. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 511/2016Višje sodišče v Ljubljani · 9. 6. 2016besedilo 2014–2018
Ko višje sodišče odloča o pritožbah strank zoper odločitve prvostopenjskih sodišč, upošteva stanje, kakršno je bilo ob sprejemu izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča. Le izjemoma, ko je to posebej predvideno v zakonu, lahko upošteva stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane odločitve. Zato se dejstva, ki nastopijo po izdaji izvršilnega naslova (izpodbijana sodba), upoštevajo na ugovor dolžnika v izvršilnem postopku. Škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZOR oziroma tretjim odstavkom 133. člena OZ dolžan povrniti njen povzročitelj, vendar le škodo, ki presega normalne (ZOR) oziroma običajne (OZ) meje. Škoda, ki presega normalne (običajne) meje, je protipravna. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da ji je v zvezi z opravljanjem (splošno koristne) dejavnosti tožene stranke nastala škoda, ki presega normalne meje. Ni torej bistveno, ali so tožene stranke presegale predpisane mejne vrednosti izpustov v okolje, pač pa kakšne so posledice njihove sicer dovoljene dejavnosti. Toženke so tožnikom za škodo odgovorne solidarno na podlagi tretj
- VDSS sklep Pdp 680/2013Višje delovno in socialno sodišče · 19. 9. 2013besedilo 2010–2014
Kdaj je pričel teči rok za podajo odpovedi je dejansko vprašanje, ki ga sodišče posebej ugotavlja v vsakem konkretnem primeru. Rok za podajo odpovedi s strani delodajalca je pričel teči z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi oz. z odločitvijo o ukinitve organizacijske enote. Zato tožena stranka ni zamudila šest mesečnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi iz 6. odstavka 88. člena ZDR, saj je šlo za odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev. Potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov je prenehala z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi, saj je tožnik dejansko do takrat še normalno opravljal delo in ni bilo zakonitega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.