85. člen ZIKS-1

Delo obsojencev (plačilo za delo) je urejeno v ZIKS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o plačilu za delo obsojencev. Tožnik sodnega varstva ne uveljavlja na podlagi 85. člena ZIKS-1 (prvi odstavek 8. člena pravilnika) niti 83. člena ZIKS-1 (obsojenec, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja), ampak zahteva plačilo denarnega zneska od Republike Slovenije. Gre za spor iz premoženjskega razmerja fizične in pravne osebe, za katerega je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti – Okrožnega sodišča v Ljubljani

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva. Brezplačne pravne pomoči zato ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1.

Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki in brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.

Brezplačna pravna pomoč se dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva. Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi.

Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi. Brezplačne pravne pomoči tudi v obliki pravnega svetovanja za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.

V primeru ugotavljanja pogojev za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, se ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP. Navedene določbe organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč presodi primernost zaprošene brezplačne pravne pomoči glede na pričakovani rezultat, ta pa se kaže v uresničevanju pravice od sodnega varstva. V skladu s četrtim odstavkom 85. člena ZIKS-1 je tožnik imel pravico vložiti pritožbo zoper odločitev direktorja zavoda, o kateri odloča generalni direktor, nato pa še na ministrstvo za pravosodje. Ker tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja o prepovedi stika z mediji, ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če n

Odločanje o dovolitvi stika z mediji po petem in šestem odstavku 73. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Za upravno zadevo namreč gre, če je s predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek (drugi odstavek 2. člena ZUP), kar pomeni, da postopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Enako velja za pravna sredstva po 85. členu ZIKS-1. Pravna sredstva po 85. členu ZIKS-1 so predvidena za druge kršitve pravic in druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, kar pomeni za vse druge, za katere ni predvideno sodno varstvo po 83. členu ZIKS-11. Ko gre za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, se ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP.

83. in 85. člen ZIKS-1.

V upravnem sporu sodišče ni pristojno za odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta. Določba 85. člena ZIKS-1 določa le pravno sredstvo, ne pa tudi direktnega sodnega varstva. Izpodbijanega odgovora na pritožbo ni šteti za posamični akt, s katerim bi organ posegal v človekove pravice ali temeljne svoboščine posameznika ter ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožnik je s tožbo izrecno zahteval zgolj presojo zakonitosti odgovora na pritožbo, ni pa vložil tožbe za presojo zakonitosti dejanja (skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1), zato v konkretnem primeru iz vseh navedenih razlogov niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.

Ker je tožnik s tožbo izrecno zahteval zgolj presojo zakonitosti izpodbijanega akta (o odstranitvi iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in namestitvi v poseben prostor), ki po oceni sodišča ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ni pa vložil tožbe za presojo zakonitosti dejanja (skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1), v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, zato jo je sodišče zavrglo.

V obravnavani zadevi tožnik izpodbija „odgovor“, kot pravno sredstvo, izdan na podlagi 85. člena ZIKS-1, ki določa, da ima v primeru, ko gre za kršitve pravice ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktoratu uprave in če ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Citirana določba 85. člena ZIKS-1 torej določa le pravno sredstvo ne pa tudi direktnega sodnega varstva. Izpodbijana odločba ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. V zadevi se ni odločalo o tem, ali gredo tožniku zunajzavodske ugodnosti, temveč je bil le seznanjen z oceno strokovne službe. Zato v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

Določba 8. člena ZIKS-1 določa, da se odločbe, izdane na podlagi 236. člena ZIKS-1, izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem pa določbe 8. člena ZIKS-1 ne predvideva pritožb zoper vse odločitve in dejanja prvostopenjskega organa, ki temeljijo na podlagi 236. člena ZIKS-1. Vendar ima obsojenec v primeru, ko gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, ki niso zajete v 236. členu ZIKS-1, zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo na podlagi 85. člena ZIKS-1.