30. člen ZIKS-1
(1)Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ 30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se za obsojenca pripravi osebni načrt.
(2)Zavod pošlje pristojnemu centru zaprosilo za podatke o obsojencu, če oceni, da je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. Pristojni center pošlje zavodu podatke v 30 dneh od prejema zaprosila.
(3)Za preučitev osebnosti po prvem odstavku tega člena se posamezni obsojenci z njihovo privolitvijo lahko pošljejo v specializirane organizacije, kjer lahko ostanejo največ tri mesece.
- VSL Sodba II Cp 1921/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pravosodni policisti v Zavodu ravnali tako, kot je treba, in posledično pravilno odločilo, da zato tožena stranka tožniku ni dolžna povrniti morebitne škode, ki so mu jo povzročili sojetniki, ko je bil na prestajanju zaporne kazni. Dokazanost okoliščin, ki bi utemeljevale toženkino odškodninsko obveznost, je dejansko vprašanje, presoja, ali iz teh okoliščin obveznost izhaja, pa je (materialno) pravno vprašanje.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1921/2019Višje sodišče v Ljubljani · 8. 1. 2020
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pravosodni policisti v Zavodu ravnali tako, kot je treba, in posledično pravilno odločilo, da zato tožena stranka tožniku ni dolžna povrniti morebitne škode, ki so mu jo povzročili sojetniki, ko je bil na prestajanju zaporne kazni. Dokazanost okoliščin, ki bi utemeljevale toženkino odškodninsko obveznost, je dejansko vprašanje, presoja, ali iz teh okoliščin obveznost izhaja, pa je (materialno) pravno vprašanje.