2. člen ZIKS-1

Predmet izvršitve kazni zapora je po prvem odstavku 2. člena ZIKS pravnomočna sodba, v kateri je kazen izrečena, njeno izvrševanje pa je bilo nato pod določenimi pogoji nadomeščeno s katerim izmed načinov iz 86. člena KZ-1. Ker pri ugotavljanju o izpolnjenosti teh pogojev, okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, ne morejo biti prezrte, je jasno, da je lahko predmet nadomestitve samo kazen, izrečena v posamezni sodbi in ne kazen kot je bila združena po dveh ali več sodbah.

Nadomestitev kazni zapora z vikend zaporom je mogoča le v primeru izrečene kazni zapora do treh let.

Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila stranske denarne kazni predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu kazen ne sme izvršiti, in ki po določbi drugega odstavka 92. člena KZ-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja stranske denarne kazni.

Ni dopustna prekinitev postopka izvršitve kazni zapora, pa čeprav je vložen predlog za nadomestitev izvršitve kazni zapora, pa o tem predlogu sodišče pred nastopom kazni še ni odločilo. Pri izdaji odločbe – poziv za nastop kazni zapora po prvem odstavku 18. člena ZIKS-1 se po prvem odstavku 8. člena ZIKS-1 ne uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato tudi iz tega razloga ni mogoče prekiniti postopka za izvršitev kazni zapora po členu 153 ZUP.

Vložen predlog za nadomestitev zaporne kazni s hišnim zaporom po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 (tretji odstavek 86. člena KZ-1B) oziroma z delom v splošno korist po četrtem odstavku 86. člena KZ-1 (sedmi odstavek 86. člena KZ-1B) namreč ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu.

S hišnim zaporom se lahko nadomesti le s pravnomočno sodbo izrečena kazen zapora do devetih mesecev. Dejstvo, da se obsojenki v izrečeno kazen všteje čas, prestan v (hišnem) priporu, zaradi česar mora prestati še del kazni, ki je krajša od devetih mesecev zapora, ne pomeni, da se ta preostanek kazni lahko nadomesti s hišnim zaporom.

S hišnim zaporom je mogoče nadomestiti le s pravnomočno sodbo izrečeno zaporno kazen do devetih mesecev zapora.

Po pričetku prestajanja kazni zapora stranka nima več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora.

Po 1. odstavku 290. člena ZUP je treba v sklepu, izdanem na tej podlagi, ugotoviti izvršljivost odločbe, ki naj se izvrši. Preizkus izvršljivosti ne more obsegati zgolj preizkusa, ali je izvršljivost nastopila. Organ, ki opravlja izvršbo, mora po uradni dolžnosti paziti, da je odločba izvršljiva tudi še v času izdaje sklepa. To pomeni, da mora ob izdaji sklepa paziti oziroma ugotoviti, ali niso po nastopu izvršljivosti nastale ter ne obstajajo kakšne okoliščine, ki izvršljivost izključujejo, npr. zastaranje izvršitve sankcije.