Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)

Ta zakon ureja obligacijska in stvarnopravna razmerja, postopek izvršbe, zavarovanje terjatev ter kolizije zakonov na področju letalstva.

Razmerja v zvezi s pogodbami iz tega zakona lahko stranke s pogodbo oziroma splošnimi prevoznimi pogoji uredijo tudi drugače, če zakon tega ne prepoveduje.

(1)Če ta zakon ne določa drugače, ne smejo biti v pogodbi oziroma splošnih prevoznih pogojih določbe, s katerimi je prevoznik popolnoma ali deloma prost odgovornosti iz tega zakona, določbe, ki izključujejo ali omejujejo pravice, ki jih ima po tem zakonu potnik ali naročnik prevoza, ter določbe, ki odvzemajo dokazno breme prevozniku ali predpisujejo omejitve odgovornosti, ki so za prevoznika ugodnejše od omejitev, ki jih določa ta zakon.

(2)Prevoznik je dolžan objaviti splošne prevozne pogoje na običajen način.

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.     prevoznik je oseba, ki na podlagi pogodbe prevaža potnike, prtljago in tovor;

2.     pogodbeni prevoznik je oseba, ki je sklenila s potnikom, naročnikom prevoza ali pošiljateljem prevozno pogodbo;

3.     dejanski prevoznik je oseba, ki ni pogodbeni ali zaporedni prevoznik, vendar izvaja bodisi ves prevoz ali del prevoza;

4.     zaporedni prevoznik je oseba, ki izvaja del prevoza na podlagi prevozne pogodbe, ki jo sklene prvi prevoznik, ter s privolitvijo potnika oziroma naročnika prevoza;

5.     izpolnitveni pomočnik je oseba, ki za izvršitev prevoza dela po naročilu prevoznika ali za njegov račun;

6.     naročnik prevoza je oseba, ki sklene prevozno pogodbo s pogodbenim prevoznikom;

7.     pošiljatelj je oseba, v čigar imenu je na podlagi pogodbe oddan tovor za prevoz;

8.     prejemnik je oseba, katera je v namembnem kraju upravičena prevzeti tovor, ki je bil oddan za prevoz;

9.     potnik je fizična oseba, ki ima po pogodbi pravico do prevoza z letalom;

10.  upravičenec je oseba, ki ima po pogodbi zahtevek do prevoznika;

11.   mednarodni prevoz je prevoz z letalom, pri katerem sta po prevozni pogodbi odhodni kraj in namembni kraj na ozemlju dveh držav ali na ozemlju ene same države, če je predviden vmesni pristanek na ozemlju druge države;

12.  SDR (Special Drawing Rights) so posebne pravice črpanja (obračunska enota), kot jih določa Mednarodni denarni sklad, razmerje do slovenske valute oziroma vrednost pa objavlja Banka Slovenije;

13.  letalo za potrebe tega zakona pomeni vsako napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino (zrakoplov).

Za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se primerno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. DRUGI DEL OBLIGACIJSKA RAZMERJA

(1)Pogodbo o prevozu potnikov skleneta prevoznik in potnik ali prevoznik in naročnik prevoza.

(2)S pogodbo o prevozu potnikov prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal potnika v skladu z voznim redom oziroma v določenem času od odhodnega kraja do namembnega kraja, potnik pa se obveže, da bo plačal dogovorjeno prevoznino.

(3)S pogodbo, ki jo skleneta prevoznik in naročnik prevoza, prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal enega ali več potnikov, ki jih določi naročnik prevoza.

(1)Prevoznik in naročnik prevoza lahko skleneta pogodbo o prevozu enega ali več potnikov za eno ali več potovanj ali za določen čas, z vsem letalom ali določenim številom sedežev.

(2)Pogodba iz prejšnjega odstavka mora biti sestavljena v pisni obliki.

(1)Prevoznik je dolžan izdati vozovnico, ki je lahko posamična ali skupinska.

(2)Vozovnica je dokaz o sklenjeni pogodbi o prevozu potnikov, vendar se obstoj te pogodbe lahko dokazuje tudi drugače.

(3)Vozovnica se mora praviloma glasiti na ime.

(4)Če se vozovnica glasi na ime, se brez prevoznikove privolitve ne sme prenesti na drugega potnika.

(5)Prevoznik lahko zavrne prenos vozovnice iz tretjega in četrtega odstavka tega člena le tedaj, ko ima opravičene razloge.

(6)V vozovnici morajo biti navedeni odhodni in namembni kraj ter čas odhoda letala, ki je določen z voznim redom oziroma s pogodbo.

(1)Potnik ima pravico, da odstopi od pogodbe o prevozu, preden se začne izpolnjevati pogodba.

(2)Prevoznik je dolžan potniku vrniti prevoznino, če potnik opusti potovanje, in sicer v domačem prometu najpozneje štiriindvajset ur, v mednarodnem prometu pa najpozneje oseminštirideset ur pred začetkom potovanja.

(3)Če potnik opusti potovanje pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sme prevoznik obdržati največ deset odstotkov prevoznine.

(1)Če potnik ali njegov ožji družinski član, ali njegov spremljevalec, brez katerega ne more potovati, pred začetkom potovanja umre ali zboli, tako da ne more potovati ali bi bilo potovanje škodljivo za njegovo zdravje, se plačana prevoznina vrne, če je bil prevoznik pred odhodom letala obveščen o tem, da potovanje ni mogoče.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka ima prevoznik pravico, da obdrži največ pet odstotkov prevoznine.

(3)Če nastane ovira za potovanje iz prvega odstavka tega člena med prevozom, se prevoznina vrne v sorazmerju z neizkoriščenim delom poti.

(1)Če se potovanje v domačem prometu ne začne v dveh urah, v mednarodnem prometu pa v štirih urah od časa, ki je po redu letenja ali pogodbi določen za odhod letala (odložitev potovanja), sme potnik pred odhodom letala zahtevati od prevoznika, da ga s svojim ali z drugim primernim letalom oziroma drugim prevoznim sredstvom prepelje do namembnega kraja, ali pa ima pravico opustiti potovanje in zahtevati, da se mu vrne prevoznina.

(2)Če potnik zaradi odložitve ne opusti potovanja, mu mora prevoznik za obdobje odložitve na svoje stroške zagotoviti hrano in pijačo, potniku, ki ne prebiva v odhodnem kraju, pa tudi prenočišče, na način, ki je običajen v letalstvu, razen če je bilo potovanje odloženo zaradi akta pristojnega upravnega organa iz razlogov varnosti v letalstvu ali zaradi vzrokov, za katere je odgovoren potnik.

(1)Če pride med potovanjem do prekinitve potovanja iz razlogov, za katere potnik ni odgovoren, in če traja prekinitev v domačem prometu dalj kot tri ure oziroma v mednarodnem prometu dalj kot šest ur, je potnik upravičen:

1.     zahtevati, da ga skupaj s prtljago prevoznik s svojim ali drugim primernim prevoznim sredstvom prepelje do namembnega kraja;

2.     zahtevati, da ga prevoznik skupaj s prtljago v primernem času odpelje nazaj v odhodni kraj in mu vrne prevoznino za neizvršeni del pogodbenega potovanja;

3.     odstopiti od pogodbe in zahtevati, da mu prevoznik vrne prevoznino za neizvršeni del potovanja.

(2)V primeru prevoza po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka je za morebitno škodo, ki nastane na poti, odgovoren prevoznik po določbah tega zakona.

(3)Če potnik zaradi prekinitve potovanja ne odstopi od pogodbe, mu mora v času čakanja na nadaljevanje potovanja prevoznik na svoje stroške zagotoviti prenočišče, hrano in pijačo na način, ki je običajen v letalstvu.

(1)Če se zaradi prevelikega števila rezervacij potnik ne more vkrcati na letalo v rednem prometu, čeprav ima veljavno vozovnico, potrjeno rezervacijo za to potovanje in se pravočasno prijavi za to potovanje, lahko izbira med:

1.     povrnitvijo prevoznine za neizvršeni del pogodbenega potovanja;

2.     drugim potovanjem v namembni kraj ob prvi priložnosti;

3.     drugim potovanjem na kasnejši datum, ki ustreza potniku.

(2)Ne glede na potnikovo izbiro iz prejšnjega odstavka mu mora prevoznik plačati odškodnino v gotovini ali na kakšen drug dogovorjen način, in sicer najmanj v višini 120 SDR v tolarski protivrednosti za lete do 3500 kilometrov in 240 SDR v tolarski protivrednosti za lete preko 3500 kilometrov glede na namembni kraj, ki je naveden v vozovnici.

(3)Prevoznik ni dolžan plačati odškodnine iz prejšnjega odstavka, če potnik potuje brezplačno ali z vozovnico po znižani ceni, ki ni neposredno ali posredno dostopna javnosti.

(4)Poleg odškodnine iz drugega odstavka tega člena mora prevoznik zagotoviti potniku iz prvega odstavka tega člena povrnitev stroškov za telefonsko ali kakšno drugo sporočilo v namembni kraj, hrano in pijačo v razumnem razmerju s čakalnim časom in prenočišče v primerih, ko je potrebno prenočiti eno ali več noči.

(5)Kadar prevoznik ponudi spremembo smeri leta do namembnega kraja z nadomestnim letom, katerega čas prihoda ne presega z voznim redom predvidenega časa prihoda prvotno rezerviranega leta za več kot dve uri pri letih do 3500 kilometrov in za več kot štiri ure pri letih preko 3500 kilometrov, lahko odškodnino iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 odstotkov.

(6)V primeru pogodbe o prevozu potnikov med prevoznikom in naročnikom prevoza, mora prevoznik plačati odškodnino iz drugega odstavka tega člena naročniku prevoza.

(7)Če v primeru, ko v določenem kraju, mestu ali regiji več letališč zagotavlja storitve, prevoznik ponudi potniku iz prvega odstavka tega člena let na letališče, ki ni namembno, mu mora povrniti stroške za potovanje od tega letališča do namembnega letališča oziroma do drugega kraja v bližini namembnega letališča, s katerim soglaša potnik.

(8)Če na letu s prevelikim številom rezervacij potnik soglaša, da ga prevoznik premesti v razred, ki je nižji od navedenega v vozovnici, mu mora prevoznik vrniti razliko v prevoznini.

(1)Prevoznik mora v svojih splošnih prevoznih pogojih določiti pravila, ki jih bo upošteval v primeru zavrnitve vkrcanja pri letu s prevelikim številom rezervacij, ter jih dati na razpolago javnosti v svojih agencijah, drugih potovalnih agencijah in prodajnih mestih ter na okencih za prijavo potnikov, kakor tudi potniku iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)Prevoznik mora vključiti v pravila iz prejšnjega odstavka možnost, da se povabijo osebe, ki bi bile pripravljene odstopiti sedeže potnikom iz prvega odstavka prejšnjega člena v zameno za odškodnino.

(3)Prevoznik mora v pravilih upoštevati interese potnikov, ki jim je potrebno dati prednost pri vkrcanju zaradi upravičenih razlogov, kot na primer invalidom in otrokom brez spremstva.

(1)Če se naročnik prevoza in prevoznik ne dogovorita drugače, je naročnik prevoza odgovoren prevozniku za obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o prevozu potnikov.

(2)Če je naročnik prevoza odgovoren prevozniku za obveznosti, ki izvirajo iz prevozne pogodbe, lahko potnik uveljavlja svoje terjatve zaradi odstopa, prekinitve, odložitve, neizvršitve zaradi zavrnjenega vkrcanja oziroma zamude pri prevozu, samo od naročnika prevoza.

(3)Če se naročnik prevoza in potnik ne dogovorita drugače, mora naročnik prevoza priskrbeti potniku prevoznikove storitve.

(1)Če ni v pogodbi o prevozu potnikov drugače določeno, sme pogodbeni prevoznik zaupati prevoz potnikov dejanskemu prevozniku s pogojem, da zagotovi enake ali podobne prevozne pogoje.

(2)Razmerje med pogodbenim in dejanskim prevoznikom ureja njuna medsebojna pogodba.

(3)Če ni v pogodbi drugače določeno, veljajo za razmerja med pogodbenim in dejanskim prevoznikom določbe tega zakona, ki se nanašajo na prevoz.

(4)Pri pogodbi o prevozu potnikov za določen čas z vsem letalom sme pogodbeni prevoznik zaupati prevoz dejanskemu prevozniku samo s pogojem, da je to dogovorjeno v pogodbi ali da se kasneje naročnik prevoza s tem izrecno strinja.

(1)Če je v pogodbi dogovorjen prevoz potnikov za določen čas z vsem letalom, sme prevoznik v pogodbi določeni tip letala zamenjati z drugim tipom samo s privolitvijo naročnika prevoza.

(2)Če prevoznik brez privolitve naročnika prevoza zamenja v pogodbi določeni tip letala z drugim tipom, je odgovoren za škodo, ki jo zaradi tega pretrpi naročnik prevoza.

(1)Pri pogodbi o prevozu potnikov za določen čas z vsem letalom je prevoznik dolžan izpolnjevati navodila naročnika prevoza v mejah pogodbe.

(2)Naročnik prevoza ne sme določiti takšnega potovanja, ki bi letalo, posadko ali potnike spravilo v nevarnost, kakršne ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, kot tudi ne potovanja, pri katerem je pričakovati, da se bo končalo z bistveno prekoračitvijo časa, za katerega je sklenjena pogodba.

(1)Če je v pogodbi dogovorjen prevoz potnikov z vsem letalom, sme prevoznik razpolagati z nezasedenimi sedeži letala le s privolitvijo naročnika prevoza.

(2)Če prevoznik razpolaga z nezasedenimi sedeži na podlagi privolitve naročnika prevoza, se s pogodbo dogovorjena prevoznina sorazmerno zniža.

(3)Če prevoznik razpolaga z nezasedenimi sedeži brez privolitve naročnika prevoza, odgovarja tudi za škodo, ki jo zaradi tega pretrpi naročnik prevoza.

(1)Prevoznik objektivno odgovarja za škodo, ki ne presega 100.000 SDR v tolarski protivrednosti in nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika v času letalskega prevoza.

(2)Če prevoznik dokaže, da je škodo iz prejšnjega odstavka krivdno povzročil ali k njej prispeval poškodovani oziroma umrli potnik, se njegova odgovornost za škodo zmanjša sorazmerno s prispevkom potnika k škodi.

(3)Če škoda iz prvega odstavka tega člena presega 100.000 SDR v tolarski protivrednosti, je prevoznik odgovoren za celotno škodo, razen če dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik ravnal kot skrben prevoznik oziroma skrben gospodar.

(4)Prevoznik odgovarja za škodo iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi v primeru, da jo povzroči izpolnitveni pomočnik.

(5)Pri prevozu potnikov po pogodbi o prevozu za določen čas z vsem letalom odgovarja za škodo iz prvega in tretjega odstavka tega člena naročnik prevoza solidarno s prevoznikom.

(6)Pogodbeni in dejanski prevoznik odgovarjata solidarno za škodo iz prvega in tretjega odstavka tega člena.

(črtan)

(1)Prevoznik mora brez odlašanja, vendar najkasneje petnajst dni po ugotovitvi identitete fizične osebe, ki je upravičena do odškodnine, plačati akontacijo, ki je nujna za kritje njenih takojšnjih materialnih potreb v sorazmerju z nastalo škodo.

(2)V primeru smrti potnika predplačilo iz prejšnjega odstavka ne sme biti manjše od 15.000 SDR po potniku v tolarski protivrednosti.

(3)Plačilo predplačila odškodnine ne pomeni priznanja odgovornosti prevoznika in se vračuna v odškodnino oziroma se vrne prevozniku, če ni odgovoren za škodo.

Določbe iz 20., 21. in 22. člena tega zakona so sestavni del splošnih prevoznih pogojev in jih mora dati prevoznik na razpolago v svojih agencijah, drugih potovalnih agencijah in prodajnih mestih ter na okencih za prijavo potnikov.

(1)Prevoznik odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi odložitve ali prekinitve potovanja ali zamude pri prevozu z letalom, do zneska dvojne prevoznine, razen če dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik ravnal kot skrben prevoznik oziroma skrben gospodar.

(2)Prevoznik ne more omejiti odgovornosti do zneska iz prejšnjega odstavka, če se dokaže, da je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3)Prevoznik lahko omeji odgovornost do zneska iz prvega odstavka tega člena, če je škodo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil izpolnitveni pomočnik, če dokaže, da je ta oseba delala preko svojih pooblastil.

(4)Če je odškodninski zahtevek iz prvega odstavka tega člena vložen po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti zoper izpolnitvenega pomočnika, lahko ta oseba omeji odgovornost do zneska iz prvega odstavka tega člena, če dokaže, da je delala v okviru svojih pooblastil.

(5)Izpolnitveni pomočnik ne more omejiti svoje odgovornosti, če se dokaže, da je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

(6)Pri prevozu potnikov po pogodbi o prevozu za določen čas z vsem letalom odgovarja za škodo iz prvega odstavka tega člena naročnik prevoza solidarno s prevoznikom.

(7)Pogodbeni in dejanski prevoznik odgovarjata solidarno za škodo iz prvega odstavka tega člena.

(1)Odškodninski zahtevek za škodo iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona je treba vložiti pri prevozniku v obliki reklamacije v petnajstih dneh od dneva, ko bi se moralo začeti potovanje, ki je bilo odloženo oziroma ni bilo opravljeno, oziroma od dneva, ko je bilo potovanje prekinjeno oziroma končano.

(2)Če odškodninski zahtevek ni vložen v roku iz prejšnjega odstavka, ga po preteku tega roka ni več mogoče vložiti.

(3)Prejšnji odstavek se ne uporabi, če se dokaže, da je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(4)Drugi odstavek tega člena se uporabi tudi v primeru, da je škodo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil izpolnitveni pomočnik, če prevoznik dokaže, da je ta oseba delala preko svojih pooblastil.

Celoten znesek odškodnine iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, ki se sme zahtevati za enega potnika v zvezi z istim dogodkom od prevoznika in izpolnitvenega pomočnika, oziroma od pogodbenega in dejanskega prevoznika ter izpolnitvenih pomočnikov, ne sme presegati zneska iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, razen če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(1)Dejanski prevoznik ne more izgubiti pravice do omejitve odgovornosti iz prvega odstavka 24. člena tega zakona zaradi dejanja ali opustitve pogodbenega prevoznika ali izpolnitvenega pomočnika.

(2)Dejanskega prevoznika ne zavezuje nikakršen sporazum, s katerim bi pogodbeni prevoznik prevzel večje obveznosti ali se odpovedal pravicam, ki mu jih daje ta zakon, razen če ni v takšen sporazum izrecno privolil.

(1)Na podlagi prevozne pogodbe ima potnik pravico, da prinese v letalo ročno prtljago, za katero skrbi sam, prevoznik pa jo mora prepeljati brez posebnega plačila.

(2)V letalo se kot ročna prtljaga ne smejo prinesti stvari, ki utegnejo po svoji naravi in obsegu pomeniti nevarnost ali oviro za letalo, potnike ali druge stvari, ali ne spadajo v prostore, ki so določeni za potnike.

(3)Prevoznik določi v splošnih prevoznih pogojih, koliko sme biti največ težka in obsežna ročna prtljaga, ki jo lahko potnik prinese v letalo.

(1)Prevoznik odgovarja za škodo, ki nastane zaradi poškodbe ali izgube ročne prtljage, če potnik dokaže, da je bila škoda povzročena po krivdi prevoznika ali izpolnitvenega pomočnika.

(2)Če je bila ročna prtljaga poškodovana ali izgubljena zaradi nesreče letala, odgovarja prevoznik za nastalo škodo, razen če dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik ravnal kot skrben prevoznik oziroma skrben gospodar.

(1)Prevoznik odgovarja za škodo zaradi izgube ali poškodbe ročne prtljage največ do zneska 332 SDR v tolarski protivrednosti na potnika.

(2)Prevoznik ne more omejiti odgovornosti do zneska iz prejšnjega odstavka, če se dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti.

(1)Potnik lahko odda prevozniku za prevoz dragocenosti ali druge predmete velike vrednosti in navede znesek, ki je večji od zneska iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

(2)Če prevoznik sprejme v hrambo predmete iz prejšnjega odstavka, mora izdati pisno potrdilo, potniku pa lahko zaračuna posebno plačilo.

(3)V primeru iz prvega odstavka tega člena odgovarja prevoznik do navedenega zneska za vsako škodo, ki nastane zaradi izgube ali poškodbe takega predmeta, kakor tudi zaradi zamude pri njegovi izročitvi.

(4)Če se predmet iz prvega odstavka tega člena izgubi, se domneva, da škoda ustreza navedenemu znesku.

(1)Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz prtljago, ki ni ročna prtljaga (registrirana prtljaga), in o tem izdati pisno potrdilo.

(2)Kot registrirana prtljaga se za prevoz ne morejo oddati stvari, za katere je potrebno posebno dovoljenje, ali ki se morajo prevažati pod posebnimi pogoji, ali ki utegnejo po svoji naravi povzročiti nevarnost za letalo ali za potnike ali povzročiti škodo drugi prtljagi, kakor tudi ne stvari, ki zaradi svoje narave, obsega ali teže ne spadajo v prostore, ki so določeni za prtljago.

(3)Prevoznik določi v splošnih prevoznih pogojih, do katere teže in obsega lahko potnik odda registrirano prtljago in do katere teže se ta prtljaga prevaža brez posebnega plačila.

(1)Prevoznik ne odgovarja za škodo zaradi poškodbe prtljage, oddanih dragocenosti in drugih predmetov velike vrednosti, če potnik ne ugovarja pisno takoj, ko odkrije škodo, najpozneje pa v sedmih dneh od njihovega prevzema.

(2)Če je nastala škoda zaradi zamude pri prevozu prtljage, mora potnik vložiti ugovor najpozneje v enaindvajsetih dneh od dneva, ko je prispel v namembni kraj.

(3)Če so obstajale okoliščine, ki so potniku onemogočile, da bi vložil ugovor v roku iz prvega in drugega odstavka tega člena, ga mora vložiti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v sedmih dneh po prenehanju navedenih okoliščin.

(4)Prevoznik se ne more sklicevati na prepozni ugovor, če je on ali izpolnitveni pomočnik škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

Prevoznik ima za zavarovanje svojih terjatev v zvezi s prevozom pridržno pravico na registrirani prtljagi in sprejetih dragocenostih ali drugih predmetih velike vrednosti.

Za odgovornost prevoznika za registrirano prtljago se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za prevoz tovora.

(1)Pogodbo o prevozu tovora skleneta prevoznik in naročnik prevoza.

(2)S pogodbo o prevozu tovora prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal tovor z letalom, naročnik prevoza pa da bo plačal prevoznino.

Pogodba o prevozu tovora lahko velja za enega ali več prevozov ali za določen čas, za celotno zmogljivost ali del zmogljivosti letala, za določeno količino enot tovora ali za posamezno enoto tovora.

Pogodba o prevozu tovora z vsem letalom za določen čas ali za več prevozov mora biti sklenjena v pisni obliki, drugače nima pravnega učinka.

(1)Količina tovora, ki se odda za prevoz, je lahko določena s številom kosov, težo, prostornino, dimenzijami ali kombinirano.

(2)V dvomu se količina določa z mero, ki je običajna v kraju, kjer se tovor odda prevozniku.

Pri pogodbi o prevozu tovora z vsem letalom sme naročnik prevoza namesto dogovorjenega tovora oddati za prevoz drugi tovor, če se s tem prevozni pogoji ne spremenijo v škodo prevoznika, če zaradi tega ne bi bilo zadržano letalo ali ne bi bila ogrožena njegova varnost in če pošiljatelj na prevoznikovo zahtevo položi varščino za terjatev, ki bi utegnila nastati zaradi zamenjave tovora.

(1)Naročnik prevoza lahko pooblasti drugo osebo, da odda v svojem imenu za prevoz vso dogovorjeno količino ali del dogovorjene količine tovora le, če je za to upravičen po prevozni pogodbi.

(2)Prevoznik ne odgovarja osebi iz prejšnjega odstavka za obveznosti, ki bi bile večje od tistih, ki so bile prevzete s pogodbo z naročnikom.

Če med naročnikom prevoza in prevoznikom ni drugače dogovorjeno, odgovarja naročnik prevoza, ki je pooblastil koga drugega, da kot pošiljatelj odda prevozniku tovor v prevoz, za obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o prevozu tovora.

Če v pogodbi med naročnikom prevoza in pošiljateljem ni drugače dogovorjeno, prevzame naročnik prevoza le obveznost, da preskrbi pošiljatelju prevoznikove storitve.

Če ni dogovorjeno drugače, odgovarja tudi pošiljatelj prevozniku za obveznosti iz pogodbe o prevozu tovora, če se nanašajo na tovor, ki ga je pošiljatelj oddal prevozniku za prevoz.

Za prevoz tovora se smiselno uporabljajo določbe o prevozu potnikov iz 16., 17., 18. in 19. člena tega zakona.

(1)Pošiljatelj izroči letalski tovorni list prevozniku.

(2)Letalski tovorni list se lahko s soglasjem pošiljatelja nadomesti s kakšnim drugim sredstvom, s katerim se ugotavljajo podatki o prevozu, ki naj se opravi. V primeru, da se uporabi takšno drugo sredstvo, izda prevoznik pošiljatelju na njegovo zahtevo potrdilo o prejemu tovora, s katerim je mogoče identificirati pošiljko in ki omogoča vpogled v podatke, ki jih vsebuje to drugo sredstvo.

(3)Če v krajih tranzita in v namembnem kraju ni možno ugotavljanje podatkov o prevozu na podlagi sredstev iz prejšnjega odstavka, prevoznik zaradi tega nima pravice odpovedati prevoza tovora.

(1)Če se prevaža več tovorkov, ima prevoznik pravico zahtevati od pošiljatelja, da sestavi letalski tovorni list za vsak tovorek posebej.

(2)Če se prevaža več tovorkov in je letalski tovorni list nadomeščen z drugim sredstvom iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona, ima pošiljatelj pravico zahtevati od prevoznika, naj mu vroči posebno potrdilo o prejemu tovora za vsak tovorek posebej.

(1)Pošiljatelj sestavi letalski tovorni list v treh izvodih. Prvi izvod, ki ima označbo “za prevoznika“, podpiše pošiljatelj. Drugi izvod z oznako “za prejemnika“ podpišeta pošiljatelj in prevoznik in se vroči prejemniku, ko prejme blago. Tretji izvod z oznako “za pošiljatelja“ podpiše prevoznik in ga izroči pošiljatelju, ko sprejme tovor v prevoz. Prevoznik se mora podpisati, preden se tovor naloži v letalo.

(2)Podpis prevoznika oziroma pošiljatelja je lahko natisnjen ali nadomeščen s pečatom.

(1)Letalski tovorni list mora vsebovati:

1.     odhodni in namembni kraj;

2.     morebitne vmesne pristanke v tujih državah, če sta odhodni in namembni kraj na območju Republike Slovenije;

3.     težo tovora.

(2)Letalski tovorni list lahko vsebuje tudi druge podatke, kot na primer kraj in datum izdaje, ime in naslov pošiljatelja, ime in naslov prejemnika, vrsto in količino tovora, seznam listin, ki so priložene letalskemu tovornemu listu, rok za izročitev tovora, vrednost tovora in druge podatke.

Nespoštovanje določb iz prejšnjih členov tega zakona, ki se nanašajo na letalski tovorni list, nima vpliva na obstoj in veljavnost prevozne pogodbe, za katero veljajo določbe tega zakona, vključno z določbami o omejitvi odgovornosti.

(1)Pošiljatelj je odgovoren za resničnost podatkov in izjav, ki jih je vpisal v letalski tovorni list ali katere je v njegovem imenu vpisala druga oseba. Pošiljatelj je prav tako odgovoren za pravilnost podatkov, ki jih je dal sam ali jih je dala druga oseba v njegovem imenu prevozniku, da bi se vpisali v potrdilo o prejemu tovora in so bili vključeni med podatke, ki so registrirani na drug način iz 46. člena tega zakona.

(2)Pošiljatelj mora prevozniku povrniti škodo, ki jo utrpi prevoznik ali ki jo utrpijo tretje osebe, katerim prevoznik odgovarja, nastalo zaradi nepravilnih, nepopolnih ali neresničnih podatkov ali izjav glede tovora, ki jih je pošiljatelj dal sam ali so bile dane v njegovem imenu.

(3)Prevoznik je odgovoren pošiljatelju za vsako škodo, ki jo utrpi pošiljatelj ali tretja oseba, kateri odgovarja pošiljatelj, če je do takšne škode prišlo zaradi nepravilnih, nepopolnih ali neresničnih izjav ali podatkov, ki jih je vpisal prevoznik ali jih je v njegovem imenu vpisal kdo drug v potrdilo o prejemu tovora ali med podatke, vpisane na drug način iz 46. člena tega zakona.

(1)Ko je tretji izvod letalskega tovornega lista oziroma potrdilo o prejemu izročen pošiljatelju, se domneva, da je sklenjena prevozna pogodba in da je tovor prevzet v prevoz pod pogoji, navedenimi v letalskem tovornem listu.

(2)Domneva se, da so podatki v letalskem tovornem listu ali v potrdilu o prejemu tovora, o teži, dimenzijah in embalaži, kakor tudi o številu tovorkov, resnični.

(3)Če se prevoznik v navzočnosti pošiljatelja prepriča o podatkih, navedenih v letalskem tovornem listu o prostornini, teži in stanju tovora, in to navede v letalskem tovornem listu, ali če preveri videz blaga in embalaže, se šteje, da so ti podatki oziroma stanje resnični.

(1)Prevoznik sme zapisati v letalski tovorni list pripombe o videzu tovora in embalaže.

(2)Če v letalskem tovornem listu niso navedene pripombe iz prejšnjega odstavka, se domneva, da tovor in embalaža nista imeli zunanjih napak.

(1)Pošiljatelj mora dati prevozniku vse podatke in priložiti letalskemu tovornemu listu vse listine, ki so potrebne za carinske, policijske in druge upravne formalnosti in jih dati na razpolago prevozniku.

(2)Pošiljatelj odgovarja prevozniku za vsako morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, ker ne priskrbi vseh potrebnih podatkov oziroma listin ali če so ti nepopolni ali nepravilni.

(3)Prevoznik ni dolžan preverjati, ali so podatki in listine iz tega člena popolni in pravilni.

Pošiljatelj je odgovoren za škodo, povzročeno osebam, letalu in drugim stvarem zaradi lastnosti tovora, ki je oddan v prevoz, če prevoznik za te lastnosti ni vedel in tudi ni mogel vedeti.

(1)Prevoznik mora tovor prepeljati po zračni poti, ki je dogovorjena v pogodbi (prevozna pot).

(2)Če prevozna pot ni bila dogovorjena, mora prevoznik opraviti prevoz po zračni poti, ki je običajna.

(3)Prevoznik sme izjemoma opraviti prevoz po drugi zračni poti, če to zahtevajo varnost v letalstvu ali drugi opravičeni razlogi.

(1)Prevoznik mora prepeljati tovor v dogovorjenem roku (prevozni rok).

(2)Če prevozni rok ni dogovorjen, mora prevoznik opraviti prevoz v času, ki je običajen glede na dolžino poti, vrsto letala in vse ostale okoliščine, ki vplivajo na čas prevoza.

(1)Če ni drugače dogovorjeno, začne prevozni rok teči od polnoči po prevzemu tovora za prevoz.

(2)Prevozni rok ne teče med zadrževanjem tovora, do katerega je prišlo zaradi vzrokov, ki so onemogočili začetek ali nadaljevanje prevoza in za katere ni kriv prevoznik.

(3)Šteje se, da je prevozni rok potekel v trenutku, ko je bilo prejemniku izročeno obvestilo, da je tovor prispel v namembni kraj in da je pripravljen za izročitev, ali v trenutku, ko je prevoznik tovor poskusil izročiti prejemniku.

(1)Če prevoznik iz kakršnih koli vzrokov nima možnosti, da bi izpolnil prevozno pogodbo po dogovorjenih pogojih, ovira pa traja dlje časa, ali pa ni gotovo, koliko časa bo trajala, mora zahtevati navodila od tistega, ki je upravičen razpolagati s tovorom.

(2)Če prevoznik ne more ravnati po prejšnjem odstavku ali če ne more ravnati po prejetem navodilu, mora v skladu z okoliščinami primera tovor preložiti, ga vrniti v odhodni kraj ali ravnati kako drugače, pri tem pa paziti na koristi upravičenca.

(1)Pošiljatelj, ki je izpolnil vse svoje obveznosti iz prevozne pogodbe, ima pravico razpolagati s tovorom na naslednje načine:

1.     tovor sme umakniti iz odhodnega in namembnega letališča;

2.     tovor sme zadržati med prevozom na kateremkoli vmesnem letališču;

3.     sme zahtevati, naj bo tovor na namembnem letališču izročen osebi, ki v letalskem tovornem listu ali drugem sredstvu iz 46. člena tega zakona ni označena kot prejemnik;

4.     sme zahtevati, naj se tovor vrne v odhodni kraj.

(2)Zahtevo za razpolaganje s tovorom iz prejšnjega odstavka sporoči pošiljatelj pogodbenemu prevozniku, njegovemu izpolnitvenemu pomočniku pa le, če je bilo tako dogovorjeno.

(3)Pošiljatelj z izvrševanjem pravice razpolaganja s tovorom ne sme prizadejati škode prevozniku in drugim pošiljateljem in mora nositi stroške, ki so nastali zaradi izvrševanja pravic razpolaganja s tovorom.

(4)Pošiljatelj, ki razpolaga s tovorom po prvem odstavku tega člena, mora predložiti pogodbenemu prevozniku ali njegovemu pooblaščencu tretji izvod letalskega tovornega lista ali potrdila o prejemu tovora.

(5)Prevoznik ali njegov pooblaščenec ima pravico zahtevati, naj se zahteva za razpolaganje s tovorom vpiše v prvi izvod letalskega tovornega lista ali na potrdilo o prejemu tovora in naj bo dana v pisni obliki.

(1)Stranki lahko s pogodbo izključita ali omejita pravico razpolaganja s tovorom iz prejšnjega člena tega zakona.

(2)Sporazum iz prejšnjega odstavka, ki ni vpisan v letalski tovorni list ali na potrdilo o prejemu tovora, nima pravnega učinka.

(1)Če prevoznik izpolni pošiljateljevo zahtevo za razpolaganje s tovorom, čeprav mu ni bil izročen tretji izvod letalskega tovornega lista ali izvod potrdila o prejemu tovora, izdanega pošiljatelju, mora povrniti škodo, ki je nastala z izpolnitvijo zahteve za razpolaganje, tistemu, ki je upravičeni imetnik tretjega izvoda letalskega tovornega lista ali potrdila o prejemu blaga.

(2)Določba prejšnjega odstavka ne vpliva na prevoznikovo pravico do regresa proti pošiljatelju.

Če zahteve za razpolaganje s tovorom ni mogoče izpolniti ali če bi bila z njeno izpolnitvijo povzročena škoda prevozniku ali imetnikom zahteve za razpolaganje z drugim tovorom, mora prevoznik o tem nemudoma obvestiti pošiljatelja.

(1)Prevoznik lahko zavrne izpolnitev zahteve za razpolaganje s tovorom:

1.     če zahteve ni več mogoče izpolniti;

2.     če bi nastala škoda za koga, ki je upravičen razpolagati z drugim tovorom;

3.     če bi za prevoznika nastala škoda ali če bi bili stroški izpolnitve zahteve večji od vrednosti tovora;

4.     če bi bila izpolnitev zahteve v nasprotju s carinskimi in drugimi predpisi.

(2)V primerih iz 3. točke prejšnjega odstavka prevoznik ne sme zavrniti izpolnitve zahteve, če mu je ponujeno ustrezno zavarovanje.

Če prevoznik zavrne izpolnitev zahteve, mora brez odlašanja obvestiti vložnika zahteve in se ravnati po določbah 59. člena tega zakona.

(1)Če prevoznik ne izpolni zahteve iz prvega odstavka 60. člena tega zakona ali če ne ravna po 65. členu tega zakona, je odgovoren za škodo, ki zaradi tega nastane.

(2)Odškodnina iz prejšnjega odstavka in iz prvega odstavka 62. člena tega zakona ne sme biti večja od zneska, ki bi ga moral prevoznik povrniti, če bi se tovor, ki je bil izročen za prevoz, izgubil.

(1)Pošiljateljeva pravica razpolaganja s tovorom preneha, ko tovor prispe v namembni kraj in ko prejemnik zahteva izročitev tovora.

(2)Prejemnik je upravičen zahtevati od prevoznika, da mu izroči tovor, če iz pošiljateljevega naročila ne izhaja kaj drugega in če je izpolnil svoje obveznosti, ki so navedene v 91. in 92. členu tega zakona.

(3)Če prejemnik po zahtevi iz prvega odstavka tega člena noče prevzeti tovora ali če prejemnika ni mogoče obvestiti o prispelem tovoru, pošiljatelj znova pridobi pravico razpolaganja s tovorom.

(4)Če je prevoznik priznal izgubo tovora ali če tovor ni prispel v namembni kraj v sedmih dneh od dneva, ko bi moral prispeti, je prejemnik upravičen uveljavljati pravice, ki izvirajo iz prevozne pogodbe.

(1)Prevoznik mora tovor izročiti v namembnem kraju, ki je naveden v pogodbi ali letalskem tovornem listu oziroma v kraju, ki ga določi tisti, ki je upravičen razpolagati s tovorom.

(2)Če ni v pogodbi drugače določeno, prevoznik izroči tovor prejemniku na letališču namembnega kraja.

(3)Prevoznik je dolžan izročiti tovor prejemniku, ki je naveden v letalskem tovornem listu. Če letalski tovorni list ni bil izdan, ga mora izročiti tistemu, ki je v prevozni pogodbi ali kako drugače določen za prevzem tovora.

(4)Če pošiljatelj v skladu z 60. členom tega zakona določi za prejemnika kakšno drugo osebo, ne pa tisto, ki je navedena v letalskem tovornem listu ali potrdilu o prejemu tovora, mora prevoznik izročiti tovor tej drugi osebi.

(5)Če ni drugače dogovorjeno, mora prevoznik brez odlašanja obvestiti prejemnika, da je tovor prispel v namembni kraj.

(1)Če prejemnik tovora ne ugovarja pisno zaradi poškodbe tovora takoj po prevzemu, se domneva, da mu je bil tovor izročen v stanju, v kakršnem je bil prevzet za prevoz, oziroma tako, kot je navedeno v letalskem tovornem listu ali potrdilu o prejemu tovora.

(2)Če poškodbe ni bilo mogoče opaziti ob prevzemu tovora, mora prejemnik ugovarjati pri prevozniku takoj, ko odkrije poškodbo, najpozneje pa v štirinajstih dneh od dneva, ko je prevzel tovor.

Če je prišlo do škode zaradi zamude pri izročitvi tovora, mora prejemnik ugovarjati pisno v enaindvajsetih dneh od dneva, ko mu je bil izročen tovor.

Če prejemnik tovora ne ugovarja pisno v roku, ki je določen v 69. in 70. členu tega zakona, prevoznik ni odškodninsko odgovoren, razen če je škoda nastala namenoma ali iz hude malomarnosti prevoznika oziroma njegovega izpolnitvenega pomočnika.

(1)Če prejemnika ni mogoče najti, ali če noče prevzeti tovora, mora prevoznik brez odlašanja zahtevati navodila od pošiljatelja.

(2)Če prevoznik ne prejme v primernem roku od pošiljatelja navodila ali če prejetega navodila ne more izpolniti, lahko odda tovor na stroške in nevarnost tistega, ki je upravičen razpolagati s tovorom, v hrambo javnemu skladišču ali drugi primerni osebi ali ga sam vzame v hrambo. O tem mora brez odlašanja obvestiti pošiljatelja ali tistega, ki je upravičen razpolagati s tovorom.

(3)Če odda tovor v hrambo komu drugemu, je prevoznik odgovoren za njegovo izbiro.

(4)Če prevoznik ravna po drugem odstavku tega člena, se šteje, da je prevoz končan.

(1)Če pošiljatelj oziroma tisti, ki je upravičen razpolagati s tovorom, ne prevzame tovora v tridesetih dneh od dneva, ko je bil dan v hrambo, je prevoznik upravičen prodati tovor.

(2)Prevoznik lahko proda tovor tudi pred potekom roka iz prejšnjega odstavka:

1.     če se tovor kvari ali če obstaja neposredna nevarnost, da se bo pokvaril;

2.     če stroški za hrambo ne bi bili v sorazmerju z vrednostjo tovora;

3.     če zaradi odložitve prodaje ne bi mogel dobiti zneska, ki bi zadoščal za kritje njegovih terjatev in stroškov za hrambo tovora.

(1)Tovor se proda na javni dražbi, razen če gre za tovor, ki se kvari, ali za tovor, za katerega je cena določena ali se oblikuje na borzi.

(2)Znesek, ki ga prevoznik dobi s prodajo tovora, mora po odbitku svoje terjatve v zvezi z njegovim prevozom in po odbitku stroškov za hrambo in prodajo položiti pri sodišču, ki je pristojno za kraj prodaje, v dobro osebe, ki je upravičena razpolagati s tovorom, in jo o tem obvestiti.

(1)Prevoznik odgovarja za škodo, nastalo zaradi izgube in poškodovanja tovora, ki ga prevzame za prevoz in do katere pride med trajanjem letalskega prevoza, kakor tudi za škodo, nastalo zaradi zamude pri prevozu in izročitvi tovora prejemniku.

(2)Prevoznik odgovarja za škodo iz prejšnjega odstavka tudi v primeru, če jo povzroči njegov izpolnitveni pomočnik.

(3)Za čas letalskega prevoza se šteje čas od prevzema tovora na odhodnem letališču do izročitve tovora tistemu, ki je upravičen razpolagati z njim, na namembnem letališču ali na kakšnem drugem letališču.

(4)Če zajema pogodba o letalskem prevozu tovora tudi prevoz pred začetkom ali po končanem prevozu z letalom, se šteje, da je škoda nastala med prevozom z letalom.

(1)Prevoznik ne odgovarja za škodo iz prejšnjega člena tega zakona, če dokaže, da je škoda nastala zaradi enega ali več naslednjih vzrokov:

1.     napake, pomanjkljivosti ali lastnosti tovora;

2.     neustreznega pakiranja tovora, ki ga ni opravil prevoznik ali njegovi izpolnitveni pomočniki;

3.     vojne ali oboroženega spopada;

4.     zaradi akta ali ravnanja državnega organa, ki se nanaša na uvoz, izvoz ali tranzit tovora.

(2)Prevoznik tudi ne odgovarja za škodo, nastalo zaradi zamude pri prevozu tovora, če dokaže, da je on ali njegov izpolnitveni pomočnik ravnal kot skrben prevoznik oziroma skrben gospodar.

(3)Če prevoznik dokaže, da je škoda iz tega člena nastala zaradi vzrokov na strani tistega, ki bi sicer bil upravičen do odškodnine, se njegova odgovornost zmanjša sorazmerno za toliko, za kolikor je upravičenec pripomogel k škodi.

(1)Domneva se, da je tovor izgubljen med prevozom, če ga prevoznik ni izročil prejemniku v sedmih dneh od dneva, ko bi ga po pogodbi moral izročiti, ali če prevoznik pred potekom navedenega roka izjavi, da je tovor izgubljen.

(2)Če v pogodbi ni določen rok za izročitev, se računa rok iz prejšnjega odstavka od dneva, ko bi tovor moral biti izročen v skladu z drugim odstavkom 57. člena tega zakona.

(1)Prevoznik odgovarja za vrednost izgubljenega tovora ali njegovega dela ali za zmanjšanje vrednosti poškodovanega tovora.

(2)Če je tovor iz prejšnjega odstavka izročen prejemniku z zamudo, je prevoznik odgovoren tudi za škodo, povzročeno z zamudo.

(3)Poleg zneska iz prvega in drugega odstavka tega člena mora prevoznik povrniti pošiljatelju v primeru izgube vso plačano prevoznino in druge stroške, nastale med prevozom, v primeru poškodbe tovora pa sorazmeren znesek, toda največ v višini iz prvega oziroma drugega odstavka 80. člena tega zakona.

V primeru izgube ali poškodovanja tovora se njegova vrednost ugotavlja po določeni oziroma tržni ceni tovora enake količine in vrste v kraju in času izročitve prejemniku.

(1)Odškodnina za škodo, za katero je prevoznik odgovoren pri prevozu tovora, ne more presegati 17 SDR v tolarski protivrednosti za kilogram tovora.

(2)Odškodnina za škodo pri prevozu tovora je lahko višja od omejitve iz prejšnjega odstavka v primeru, da se v prevozni pogodbi navede večja vrednost tovora. V takšnem primeru odgovarja prevoznik do navedene vrednosti za izgubo, poškodovanje ali zamudo pri izročitvi tovora.

(3)Če je vrednost tovora navedena na način iz prejšnjega odstavka, ima prevoznik pravico do povečanja prevoznine.

(4)Domneva se, da vrednost tovora ustreza znesku, navedenemu v drugem odstavku tega člena, če prevoznik ne dokaže nasprotno.

Pri prevozu poštnih pošiljk z letalom odgovarja prevoznik poštni upravi v skladu s predpisi, ki urejajo razmerje med prevozniki in poštnimi upravami.

(1)Prevoznik se ne more sklicevati na omejitev odgovornosti iz 80. člena tega zakona, če je on ali njegov izpolnitveni pomočnik povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti.

(2)Prevoznik se lahko sklicuje na omejitev odgovornosti iz 80. člena tega zakona, če je škoda nastala zaradi ravnanja njegovega izpolnitvenega pomočnika, ta pa je pri tem prekoračil svoja pooblastila.

Prevoznik, ki se ne more sklicevati na omejitev odgovornosti iz 80. člena tega zakona, je poleg škod iz 78. člena tega zakona odgovoren tudi za vsako drugo škodo, ki je nastala zaradi izgube, poškodovanja ali zamude pri izročitvi tovora.

Ne glede na prvi odstavek 3. člena tega zakona so lahko v pogodbi o prevozu tovora določila, po katerih je prevoznik popolnoma ali deloma oproščen odgovornosti ali ki predvidevajo omejitve odgovornosti, ki so za prevoznike ugodnejše od omejitev po tem zakonu, vendar samo za primer izgube ali poškodovanja, nastale zaradi narave ali napake tovora, ki se prevaža.

Za prevoz tovora se smiselno uporabljajo tudi določila o prevozu potnikov iz 26. in 27. člena tega zakona.

Prevoznina se določa s pogodbo o prevozu tovora.

(1)Prevoznina, določena s pogodbo o enem ali več prevozih, ostaja nespremenjena ne glede na trajanje pogodbeno dogovorjenega prevoza.

(2)Če se na pošiljateljevo zahtevo ali v interesu upravičenca prevoz nadaljuje dlje od dogovorjenega namembnega kraja, se prevoznina sorazmerno zviša.

(1)Prevoznina se plača samo za tovor, ki je bil prepeljan in je bil v namembnem kraju dan na razpolago prejemniku.

(2)Prevoznino je treba plačati tudi za tovor, ki ni bil prepeljan in dan na razpolago prejemniku, če je to povzročil naročnik prevoza, pošiljatelj ali tisti, ki je upravičen razpolagati s tovorom, ali tisti, za katerega so ti odgovorni, ali če je vzrok, zaradi katerega tovor ni prispel v namembni kraj, v samem tovoru, prevoznik pa zanj ni odgovoren.

(3)Če je bil tovor prepeljan samo del poti, ima prevoznik, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, pravico do prevoznine v sorazmerju s koristno opravljenim delom prevoza.

(1)Če se namesto s pogodbo dogovorjenega tovora izroči za prevoz drug tovor, za katerega je prevoznina večja od dogovorjene, je treba plačati prevoznino za dejansko naloženi tovor.

(2)Če je bilo oddano za prevoz manj tovora, kot je bilo dogovorjeno, ali če tovor ni bil naložen, je treba plačati prevoznino za vso dogovorjeno količino tovora.

Prejemnik, ki je upravičen zahtevati izročitev tovora, mora poravnati terjatve in izpolniti vse druge pogoje, ki so navedeni v letalskem tovornem listu ali v drugih sredstvih iz 46. člena tega zakona, če ni izrecno navedeno, da jih mora plačati oziroma izpolniti pošiljatelj ali naročnik prevoza.

Če se prevoz opravlja brez letalskega tovornega lista, mora prejemnik, ki zahteva izročitev tovora, plačati prevoznino in druge prevoznikove terjatve v zvezi s prevozom tovora.

(1)Pri pogodbi o prevozu za določen čas plačuje naročnik prevoza prevoznino vnaprej v enakih mesečnih zneskih, vendar ima prevoznik pravico do prevoznine samo za čas izpolnjevanja pogodbe.

(2)Če nastanejo med veljavnostjo pogodbe o prevozu za določen čas ovire pri izkoriščanju letala, plačuje naročnik prevoznino tudi za čas, ko trajajo te ovire, če jih je povzročil sam ali so nastale zaradi izpolnitve njegovega naročila.

(3)Prevoznik sme odstopiti od pogodbe o prevozu za določen čas, če mu prevoznina ni plačana ob zapadlosti.

(1)Če prejemnik ne izpolni svojih obveznosti, ima prevoznik pravico zadržati tovor in ga oddati v hrambo ali pa ga sam vzeti v hrambo, o tem pa mora brez odlašanja obvestiti prejemnika in pošiljatelja.

(2)Če prevozniku niso izplačani dolgovani zneski v petnajstih dneh od izročitve obvestila iz prejšnjega odstavka, je upravičen prodati tovor.

(3)Glede hrambe in prodaje tovora se uporabljajo določbe 72., 73. in 74. člena tega zakona.

(1)Prevoznik, ki je izročil tovor prejemniku, ni pa izkoristil pravice iz prejšnjega člena tega zakona, nima pravice zahtevati od pošiljatelja oziroma naročnika prevoza zneskov, ki bi mu jih moral plačati prejemnik, razen če se je zaradi tega pošiljatelj ali naročnik prevoza neupravičeno obogatil.

(2)Če prevoznik, ki je izkoristil pravico iz prejšnjega člena, izterja samo del svoje terjatve, sme od oseb, navedenih v prejšnjem odstavku, zahtevati izplačilo neizterjanega dela.

Za zavarovanje svojih terjatev iz pogodbe o prevozu tovora ima prevoznik zastavno pravico na tovoru, ki ga je prevzel za prevoz.

Pogodba o zaporednem letalskem prevozu je pogodba o prevozu potnikov, prtljage ali tovora, s katero prevzame prevoznik (prvi prevoznik) obveznost, da bo opravil prevoz ob sodelovanju več prevoznikov (zaporedni prevozniki), potnik oziroma naročnik prevoza pa v to privoli.

(1)Razmerja med zaporednimi prevozniki se uredijo s pogodbo.

(2)Če v pogodbi ni drugače določeno, se za razmerja med zaporednimi prevozniki uporablja ta zakon.

(1)Za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, kakor tudi za škodo, povzročeno z zamudo, odgovarjata solidarno prvi prevoznik in tisti zaporedni prevoznik, na čigar delu poti je škoda nastala.

(2)Prvi prevoznik lahko s pogodbo izključi svojo odgovornost za škodo iz prejšnjega odstavka, ki nastane na delu poti, na katerem opravljajo prevoz zaporedni prevozniki.

(1)Za poškodbo, primanjkljaj ali izgubo prtljage ali tovora ali za zamudo pri prevozu prtljage ali tovora, je poleg prevoznika, na čigar delu poti je škoda nastala, pošiljatelju solidarno odgovoren tudi prvi prevoznik, prejemniku pa tudi zadnji prevoznik.

(2)Če ni mogoče ugotoviti, na čigavem delu poti je prišlo do poškodbe, primanjkljaja ali izgube prtljage ali tovora oziroma do zamude, odgovarjajo za nastalo škodo solidarno vsi prevozniki.

(1)S pogodbo se lahko podjemnik multimodalnega prevoza zaveže, da bo opravil prevoz tovora z različnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer je del prevoza opravljen z letalom, naročnik prevoza pa se zaveže, da bo za celoten prevoz plačal prevoznino.

(2)Podjemnik multimodalnega prevoza odgovarja za poškodbo, primanjkljaj ali izgubo tovora ali za zamudo pri izročitvi tovora, razen če dokaže, da je ravnal kot skrben podjemnik oziroma prevoznik.

(3)Za omejitev odgovornosti podjemnika multimodalnega prevoza se smiselno uporabljajo določbe 80. člena tega zakona.

(1)Prevozna pogodba obsega tudi posle sprejema in odprave potnikov, prtljage in tovora, ki se opravljajo med prevozom v zračnem prometu.

(2)Za posle iz prejšnjega odstavka se štejejo:

1.     odpravljanje potnikov iz letališke stavbe in spremljanje ali prevoz do letala in obratno oziroma spremljanje ali prevoz potnikov od enega do drugega letala;

2.     prevoz registrirane prtljage in tovora iz prostora, določenega za sprejem prtljage oziroma tovora od skladišča ali od drugih prevoznih sredstev na letališču do letala in njihovo nakladanje in zlaganje v letalo;

3.     razkladanje registrirane prtljage in tovora iz letala in njihov prevoz v prostor, določen za izdajanje prtljage potnikom, oziroma tovora do skladišča ali do drugih prevoznih sredstev na letališču;

4.     prekladanje registrirane prtljage in tovora iz enega letala v drugo na letališki ploščadi.

(1)Če sprejema in odprave ne opravlja sam prevoznik, temveč druga oseba, ki opravlja take posle, ureja razmerja med prevoznikom in to osebo njuna medsebojna pogodba.

(2)S pogodbo iz prejšnjega odstavka prevzema oseba, ki opravlja posle sprejema in odprave, obveznost, da bo za izpolnitev pogodbe o letalskem prevozu v redu in pravočasno opravila posle v zvezi s sprejemom in odpravo potnikov, prtljage in tovora, prevoznik pa obveznost, da ji bo za to plačal določeno plačilo.

S sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega člena tega zakona se oseba, ki opravlja posle sprejema in odprave, tudi zaveže, da bo ukrenila vse potrebno za zaščito prevoznikovih pravic do imetnikov zahteve za razpolaganje s prtljago ali tovorom, ki je bila zaupana prevozniku.

(1)Prevoznik je odgovoren osebi, ki opravlja posle sprejema in odprave, za škodo, nastalo zaradi ravnanja z nevarnim tovorom, ali s tovorom, ki se prevaža pod posebnimi pogoji, če jo o naravi tega tovora ni obvestil ali ji ni dal potrebnih navodil, razen če je oseba, ki opravlja posle sprejema in odprave, vedela ali bi morala vedeti za naravo tovora.

(2)Prevoznik odgovarja osebi, ki opravlja posle sprejema in odprave, tudi za škodo po drugem odstavku 51. člena in drugem odstavku 54. člena tega zakona.

(1)Za škodo, ki jo povzroči med opravljanjem sprejema in odprave, odgovarja oseba, ki opravlja te posle prevozniku in sicer tako kot bi prevoznik odgovarjal pri izpolnitvi prevozne pogodbe.

(2)Izjemoma odgovarja oseba, ki opravlja posle sprejema ali odprave tudi potniku oziroma imetniku zahteve za razpolaganje s prtljago ali s tovorom, če je škodo povzročila namenoma ali iz hude malomarnosti ali če je delala izven okvira svoje dolžnosti.

Določila pogodbe o opravljanju poslov sprejema in odprave, ki bi zmanjševala odgovornost osebe, ki opravlja posle sprejema in odprave, ali odgovornost prevoznika iz 104. člena tega zakona ali pa v škodo koga drugega spreminjala določbe o njuni odgovornosti po tem zakonu, nimajo pravnega učinka.

Upravičenec lahko uveljavlja terjatev iz prevozne pogodbe s pisno reklamacijo, ki jo z ustreznimi dokazi predloži prevozniku.

(1)Na zahtevo upravičenca plača prevoznik zamudne obresti od dneva uveljavljanja reklamacije.

(2)Obresti od terjatev prevoznika tečejo od dneva, ko je bil vročen zahtevek potniku oziroma naročniku prevoza.

(1)S pogodbo o posebni storitvi z letalom se podjemnik posebne storitve z letalom zaveže, da bo opravil z letalom posebno storitev, ki ni prevoz potnikov, prtljage ali tovora, naročnik posebne storitve pa, da bo za to plačal določeno plačilo.

(2)Za posebno storitev z letalom se šteje po tem zakonu zlasti trosenje kemičnih ali drugih sredstev za dopolnilno gnojenje in zapraševanje v kmetijstvu in gozdarstvu, metanje reklamnih predmetov, uporaba letala pri gašenju požarov, za šolanje letalskega osebja in za snemanje iz zraka.

Pogodba o posebni storitvi z letalom je veljavna, če je sklenjena v pisni obliki.

Za pogodbo o posebni storitvi z letalom se smiselno uporabljajo določbe 7., 17. in 19. člena tega zakona.

(1)Pri pogodbi o posebni storitvi z letalom mora podjemnik posebne storitve z letalom, ki opravlja to storitev, izpolnjevati naročila naročnika posebne storitve v mejah pogodbe in ustrezno namenu letala.

(2)Podjemnik posebne storitve z letalom ni dolžan izpolniti naročila naročnika posebne storitve, ki bi spravilo v nevarnost letalo ali osebe v letalu, kakor tudi ne naročila, za katerega se lahko utemeljeno domneva, da bo njegova izvršitev povzročila škodo drugim.

(1)Podjemnik posebne storitve z letalom odgovarja za škodo, ki jo naročniku povzročijo njegovi izpolnitveni pomočniki.

(2)S pogodbo iz prvega odstavka 109. člena tega zakona ni mogoče izključiti odgovornosti za škodo, ki jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročijo podjemnikovi izpolnitveni pomočniki.

Za škodo zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe naročnika posebne storitve ali njegovih oseb, ki so v letalu, ter za škodo zaradi izgube ali poškodbe naročnikovega tovora, ki je v letalu za izvrševanje posebne storitve, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odgovornosti iz pogodbe o prevozu potnikov, prtljage in tovora.

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za izpolnitev pogodbe o posebni storitvi z letalom uporabljajo določbe obligacijskega prava, ki veljajo za pogodbo o delu.

Za škodo iz 130. člena tega zakona, povzročeno pri izvrševanju pogodbe o posebni storitvi z letalom, se uporabljajo določbe tega zakona o odgovornosti za škodo.

(1)S pogodbo o zakupu letala prevzame lastnik letala obveznost, da bo izročil letalo določenega tipa v izkoriščanje zakupniku, ta pa obveznost, da mu bo za to plačal zakupnino.

(2)Pogodba o zakupu letala mora biti sklenjena v pisni obliki.

(1)Lastnik letala mora letalo izročiti zakupniku v takšnem stanju, da ga ta lahko izkorišča za dogovorjen ali običajen namen.

(2)Če je s pogodbo o zakupu letala določeno, da zagotovi lastnik letala tudi posadko letala, je v takem primeru posadka dolžna izpolnjevati zakupnikova navodila.

(1)Stroške rednega izkoriščanja letala med trajanjem pogodbe o zakupu letala nosi zakupnik.

(2)Zakupnik ne nosi stroškov popravila letala zaradi odstranitve skrite napake, ki je obstajala že tedaj, ko mu je lastnik letala letalo izročil, in ne stroškov za škodo, ki nastane zaradi izgube letala zaradi višje sile.

(1)Zakupnik mora v času trajanja pogodbe vzdrževati letalo.

(2)Ob prenehanju pogodbe o zakupu letala mora zakupnik vrniti lastniku letalo v takšnem stanju, kot ga je prejel in v kraju, kjer mu je bilo letalo izročeno.

(3)Zakupnik ne odgovarja za redno obrabo letala.

Lastnik odgovarja za škodo, nastalo zaradi napake, zaradi katere je postalo letalo neuporabno ali zaradi katere se je zmanjšala njegova uporabnost za dogovorjeno ali običajno izkoriščanje, če je napaka obstajala že tedaj, ko je bilo letalo izročeno zakupniku.

V dvomu ali je bila sklenjena pogodba o zakupu letala ali prevozna pogodba, se šteje, da je bila sklenjena prevozna pogodba.

(1)Če ni v pogodbi drugače določeno, se zakupnina plačuje mesečno vnaprej, računajoč od dneva, ko je bilo letalo, ki je predmet pogodbe o zakupu letala, izročeno zakupniku.

(2)Lastnik letala ni upravičen do plačila za čas, ko zakupnik ni mogel uporabljati letala zaradi lastnikove krivde ali zaradi skrite napake na letalu, ki je obstajala že tedaj, ko je bilo letalo izročeno zakupniku.

(3)Lastnik letala lahko s svojo izjavo razdre pogodbo o zakupu letala, če mu zakupnik ne poravna svoje obveznosti v petnajstih dneh po zapadlosti, hkrati pa je upravičen do povrnitve morebitne škode.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka pogodba o zakupu letala ni razdrta, če zakupnik poravna svojo obveznost, preden prejme lastnikovo izjavo o tem, da je pogodba razdrta.

(1)Pogodba o zakupu letala se lahko sklene za določen ali nedoločen čas.

(2)Pogodba o zakupu letala za določen čas se lahko podaljša ali razdre le v pisni obliki.

(3)Pogodba o zakupu letala za nedoločen čas se lahko odpove le v pisni obliki v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev.

Pogodba o zakupu letala preneha, če je bilo letalo uničeno, če postane trajno neuporabno, kot tudi v primeru, da letala ni mogoče izkoriščati v času trajanja pogodbe o zakupu letala, do česar je prišlo zaradi vzroka, ki ga ni bilo mogoče predvideti, preprečiti in odvrniti.

(1)Če popravila letala, ki jih plača lastnik letala, trajajo ali se pričakuje, da bodo trajala predolgo v primerjavi s trajanjem pogodbe o zakupu letala ali z namenom njene sklenitve, lahko zakupnik s svojo izjavo odstopi od pogodbe.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka ima zakupnik pravico zahtevati povračilo sorazmernega dela zneska svoje plačane obveznosti ne glede na to, ali je odstopil od pogodbe.

(1)Če zakupnik ne vrne lastniku letala po preteku časa, določenega v pogodbi o zakupu letala, mora plačati odškodnino v višini dvojne obveznosti iz pogodbe o zakupu letala, sorazmerno za prekoračeni čas.

(2)Če je zakupnik kriv za zamudo pri vrnitvi letala, je poleg zneska iz prejšnjega odstavka odgovoren tudi za vso škodo, ki jo zaradi tega utrpi lastnik letala.

Nagrada za iskanje in reševanje z letalom, ki je predmet pogodbe o zakupu letala, pripada zakupniku.

Zakupnik sme dajati letalo v podzakup le na podlagi pisne privolitve lastnika letala.

(1)Lastnik letala odgovarja za škodo, nastalo na tleh zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe drugih oseb, kot tudi za škodo na stvareh, ki jo neposredno povzročijo letalo v letu ali osebe ali tovor ali druge stvari, ki so padle ali bile vržene iz takšnega letala.

(2)Lastnik letala odgovarja za škodo iz prejšnjega odstavka, ki jo povzroči njegov izpolnitveni pomočnik.

(3)Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na škodo, ki je bila povzročena s samim letom letala skozi zračni prostor, če je škoda nastala, ker niso bili spoštovani predpisi o varnosti v letalstvu.

(4)Šteje se, da je letalo v letu po prvem odstavku tega člena od trenutka, ko se je z močjo lastnih motorjev premaknilo z namenom vzleteti, pa vse do tedaj, ko se zaustavi in ko po končanem pristajanju prenehajo delovati motorji.

(1)Za škodo iz prejšnjega člena tega zakona, ki jo prizadene letalo, ki je predmet pogodbe o zakupu letala, odgovarja zakupnik letala.

(2)Za škodo iz prejšnjega člena tega zakona odgovarjata pogodbeni in dejanski prevoznik solidarno.

Za škodo iz 130. člena tega zakona odgovarja poleg lastnika letala solidarno tudi naročnik prevoza z vsem letalom za določen čas, kot tudi naročnik posebne storitve z letalom.

Oseba, odgovorna za škodo po 130., 131. in 132. členu tega zakona (odgovorna oseba), ne odgovarja, če dokaže:

1.     da je škoda nastala zaradi dejanja oškodovanca ali izpolnitvenega pomočnika oškodovanca;

2.     da je letalo, s katerim je bila škoda povzročena, protipravno izkoriščal nekdo drug, odgovorna oseba pa je ukrenila vse potrebno, da bi to preprečila.

Če odgovorna oseba dokaže, da je škoda nastala deloma zaradi dejanja oškodovanca ali njegovega izpolnitvenega pomočnika pri izvršitvi prevoza, se odškodninska odgovornost odgovorne osebe zmanjša v sorazmerju z odgovornostjo navedenih oseb.

Če odgovorna oseba ne dokaže, da je ukrenila vse potrebno, da bi preprečila protipravno izkoriščanje letala, s katerim je bila povzročena škoda, je za škodo odgovorna solidarno z osebo, ki je protipravno izkoriščala letalo.

Odgovorne osebe ni mogoče oprostiti odgovornosti po 1. točki 133. člena in po 143. členu tega zakona, če so škodo povzročili oškodovančevi izpolnitveni pomočniki, oškodovanec pa dokaže, da so pri tem prekoračili svoja pooblastila.

Za škodo iz 130. člena tega zakona, ki nastane kot posledica trčenja ali medsebojnega oviranja dveh ali več letal, kot tudi za škodo, ki jo povzroči skupaj dvoje ali več letal, odgovarjajo solidarno vse odgovorne osebe.

(1)Odgovorna oseba odgovarja za škodo iz 130. člena tega zakona do naslednjih zneskov glede na težo letala:

1.     do višine 300.000 SDR v tolarski protivrednosti, če letalo tehta 2.000 kg ali manj;

2.     do višine 300.000 SDR v tolarski protivrednosti plus 175 SDR v tolarski protivrednosti za vsak dodatni kilogram nad 2.000 kg teže letala, za letala, katerih teža presega 2.000 kg, vendar je manjša od 6.000 kg;

3.     do višine 1,000.000 SDR v tolarski protivrednosti plus 62,5 SDR v tolarski protivrednosti za vsak dodatni kilogram nad 6.000 kg teže letala, za letala, katerih teža presega 6.000 kg, vendar je manjša od 30.000 kg;

4.     do višine 2,500.000 SDR v tolarski protivrednosti plus 65 SDR v tolarski protivrednosti za vsak dodatni kilogram nad 30.000 kg teže letala, za letala, katerih teža presega 30.000 kg.

(2)Za škodo zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe odgovarja odgovorna oseba do zneska 125.000 SDR v tolarski protivrednosti za smrtno ponesrečeno osebo, za osebo, ki ji je bilo okvarjeno zdravje, oziroma za osebo, ki je bila poškodovana.

(3)Teža letala pomeni največjo težo, ki jo ima lahko letalo ob vzletu, v skladu s spričevalom o plovnosti letala.

(1)Na mejo odgovornosti iz prejšnjega člena tega zakona se ne more sklicevati odgovorna oseba, če se dokaže, da je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(2)Odgovorna oseba lahko omeji svojo odgovornost, če dokaže, da je njen izpolnitveni pomočnik povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti in z ravnanjem preko svojih pooblastil.

(3)Oseba, ki je protipravno uporabila letalo, s katerim je bila povzročena škoda, se ne more sklicevati na mejo odgovornosti iz prejšnjega člena tega zakona.

Celoten znesek odškodnine, ki ga je mogoče iz posameznega dogodka zahtevati od več odgovornih oseb za škodo, ki jo prizadene letalo, ne sme presegati zneska, ki je določen v 138. členu tega zakona, razen če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(1)Če škoda, prizadejana drugim osebam in stvarem na zemlji, presega zneske iz 138. člena tega zakona, se polovica zneska uporabi predvsem za odškodnino zaradi smrti, okvare zdravja ali telesne poškodbe, druga polovica pa za povračilo drugih škod, sorazmerno z njihovo višino.

(2)Če znesek iz prejšnjega odstavka, ki je določen za odškodnino zaradi smrti, okvare zdravja ali telesne poškodbe, za to ne zadostuje, je treba manjkajoči del poravnati iz druge polovice zneska v sorazmerju z drugimi škodami.

Lastnik ali zakupnik letala je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo letalo povzroči na tleh, v višini zavarovalne vsote in na način, kot ga določa zakon.

Določbe o omejeni odgovornosti iz tega dela zakona se uporabljajo ob vzajemnosti tudi za tuje letalo.

(1)Določbe tega poglavja zakona veljajo tudi za letala, ki so v lasti Republike Slovenije.

(2)Za tuje državno letalo se uporabljajo določbe tega zakona ob pogoju vzajemnosti.

(1)Določbe tega poglavja se uporabljajo za:

1.     zavarovanje letala in njegove opreme ter tovora, ki se z letalom prevaža ali je na njem;

2.     zavarovanje prevoznine, stroškov zavarovanja, pričakovanega dobička, zastavnih in drugih pravic ter materialnih koristi, ki obstajajo, ali se upravičeno lahko pričakujejo v zvezi z zračnim prometom in jih je mogoče denarno oceniti;

3.     zavarovanje odgovornosti za škodo, prizadejano drugim osebam v zvezi z uporabo letala in drugih stvari, navedenih v prvi točki tega odstavka.

(2)Z izrazom druge osebe so v tem poglavju mišljene osebe, ki niso stranke zavarovalne pogodbe.

(1)Zavarovalec je lahko samo tista oseba, ki ima ali lahko pričakuje, da bo imela upravičen materialni interes, da ne nastopi zavarovalni primer.

(2)Zavarovalec lahko zahteva nadomestilo za nastalo škodo, ki je krita z zavarovanjem (zavarovalnino) le v primeru, če je imel interes na zavarovanem predmetu tedaj, ko je nastopil zavarovalni primer, ali če ga je pridobil pozneje.

(3)Določb tega člena ni mogoče razveljaviti niti z izrecnimi določili zavarovalne pogodbe.

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za pozavarovanje predmetov iz 145. člena tega zakona in druga podobna zavarovanja ter pozavarovanja, če so sklenjena po policah ali pogojih, ki so običajni za letalska zavarovanja.

Če ni drugače dogovorjeno, obsega zavarovanje letala tudi njegovo opremo.

(1)Predmet zavarovanja mora biti označen v zavarovalni pogodbi in v morebitni polici tako, da je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.

(2)Če je bil zavarovani predmet pomanjkljivo ali napačno označen, tako da ni mogoče niti posredno ugotoviti, ali je bil izpostavljen zavarovanemu riziku in poškodovan, zavarovalnica ni dolžna plačati zavarovalnine za nastalo škodo.

(1)Vrednost zavarovanega predmeta, ki je bila sporazumno določena v zavarovalni pogodbi ali zavarovalni polici (dogovorjena vrednost), je obvezna za zavarovalnico in zavarovalca.

(2)Zavarovalnica lahko izpodbija dogovorjeno vrednost le, če gre za očitno napako ali goljufijo.

(1)Če ni drugače dogovorjeno, se za vrednost zavarovanega predmeta šteje njegova vrednost na začetku zavarovanja (dejanska vrednost).

(2)Kot dejanska vrednost zavarovanega predmeta se šteje njegova tržna vrednost na začetku zavarovanja.

Zavarovalec nima pravice zahtevati zavarovalnine, ki bi mu pripadala v primeru popolne izgube, in prepustiti zavarovalnici poškodovani zavarovani predmet.

Zavarovanje letala za določeno potovanje se začne od trenutka, ko se letalo premakne, da izvrši zavarovano potovanje, v odhodnem kraju, ki je naveden v zavarovalni pogodbi, in traja, dokler se letalo ne neha premikati neposredno po pristanku v namembnem kraju, ki je naveden v zavarovalni pogodbi.

(1)Iz zavarovanja letala je izključena škoda, ki je nastala posredno ali neposredno zaradi napak ali nesposobnosti letala za varno letenje, če je zavarovanec za to vedel ali bi bil s skrbnostjo dobrega gospodarja lahko vedel in preprečil njene posledice.

(2)Prejšnji odstavek ne velja za škodo, ki je nastala zaradi napake ali nesposobnosti letala za varno letenje, o kateri je bila zavarovalnica obveščena ali je zanjo vedela kako drugače ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

(3)Z nesposobnostjo letala za varno letenje je v tem členu mišljena tako nesposobnost zaradi tehničnih napak ali neustrezne opremljenosti, kot tudi nesposobnost zaradi neustrezne posadke ali nepravilne obremenitve.

(1)Pri zavarovanju letala za določen čas je iz zavarovanja izključena tudi škoda, ki nastane posredno ali neposredno zaradi prekoračitve geografskih omejitev letenja, predvidenih v zavarovalni pogodbi.

(2)Določba prejšnjega odstavka ne velja, če je do prekoračitev geografskih omejitev prišlo zaradi višje sile, napačnega vodenja letala ali pri reševanju premoženja ali življenj, ali nudenju zdravstvene pomoči, kot tudi v primeru, ko gre za manjše prekoračitve, ki niso znatneje vplivale na nastanek in obseg škode.

(1)Pri zavarovanju letala za določen čas se zavarovanje podaljša za čas neodložljivih popravil z zavarovanjem kritih poškodb, ki so se začela, ko je še trajalo zavarovanje ali takoj po poteku zavarovanja in se izvajajo tako, da se letalo po nepotrebnem ne zadržuje, če ga med tem ni mogoče uporabljati v gospodarske ali druge namene.

(2)Zavarovalec je dolžan zavarovalnico nemudoma obvestiti o primeru iz prejšnjega odstavka.

(3)Če se podaljša zavarovanje zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena, ima zavarovalnica pravico do doplačila premije, ki je sorazmerno času, za kolikor je bilo zavarovanje podaljšano.

Če se poškodovano letalo popravi ali se izgubljeni oziroma uničeni deli opreme letala nadomestijo, se iz zavarovanja povrne škoda le v višini dejanskih stroškov, nujnih za popravilo letala oziroma nadomestitev delov, vendar ne tudi škoda zaradi izgubljene vrednosti letala, do katere je prišlo kljub popravilom in zamenjavi delov.

Če je letalo pogrešano, se domneva, da je nastopila popolna izguba tistega dne, ko je bila prekinjena vsaka zveza med njim in pristojno kontrolo letenja, oziroma tistega dne, ko je prispelo zadnje sporočilo o njem.

(1)Pri zavarovanju odgovornosti zavarovalca za škodo, povzročeno drugim osebam, se iz zavarovanja povrnejo zneski, ki jih mora zavarovalec plačati tem osebam zaradi svoje odgovornosti, krite z zavarovanjem, ter stroški, ki so potrebni za ugotovitev njegove obveznosti.

(2)Pri obveznih zavarovanjih odgovornosti sme oškodovanec zahtevati nadomestilo za škodo, za katero odgovarja zavarovalec, neposredno od zavarovalnice, vendar največ do zneska obveznosti zavarovalnice.

(3)Iz zavarovanja se povrnejo tudi stroški za ukrepe, storjene na zahtevo zavarovalnice in njenih predstavnikov ali v sporazumu z njimi, da bi se zavarovali pred neupravičenimi in pretiranimi zahtevami drugih, ter stroški za razumne ukrepe, ki jih je zavarovalec storil z enakim namenom brez soglasja zavarovalnice ali njenih predstavnikov, če takšnega soglasja ni bilo mogoče pravočasno dobiti.

(4)Zavarovalnica povrne škodo zaradi odgovornosti zavarovalca in stroškov ugotavljanja njegove obveznosti največ do višine zavarovalne vsote, določene v zavarovalni pogodbi.

Obvezna letalska zavarovanja se sklepajo v skladu s določbami tega zakona in predpisi, ki urejajo obvezna zavarovanja v prometu.

Če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno, se glede sklenitve zavarovalne pogodbe, obveznosti zavarovalca in zavarovalnice pred in po nastanku zavarovalnega primera, zavarovanih nevarnosti, nadzavarovanja in podzavarovanja, večkratnega zavarovanja, plačila in vračila premije, stroškov preprečevanja, reševanja in ugotavljanja škode, subrogacije, kakor tudi glede zavarovanja blaga, prevoznine ter drugih zavarovanj smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo pogodbo o pomorskem zavarovanju.

(1)Terjatve iz prevoznih pogodb ter regresne terjatve v zvezi s temi pogodbami zastarajo v dveh letih.

(2)Terjatve iz pogodbe o posebni storitvi z letalom, terjatve iz pogodbe o zakupu letala in odškodninske terjatve iz naslova odgovornosti iz 130. člena tega zakona, kakor tudi regresne terjatve v zvezi z navedenimi terjatvami, zastarajo v enem letu.

(3)Terjatve iz zavarovalne pogodbe zastarajo v petih letih.

(4)Zastaralni roki pričnejo teči:

1.     pri pogodbah o prevozu potnikov:

-  v primeru smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnikov ali zamude pri prevozu – od dneva, ko je letalo prispelo ali bi moralo prispeti v namembni kraj;

-  v primeru smrti, ki je nastopila po izkrcanju potnikov iz letala kot posledica poškodbe, nastale med prevozom – od dneva smrti, pri čemer mora biti tožba vložena najpozneje v treh letih od dneva, ko je letalo prispelo ali bi moralo prispeti v namembni kraj;

2.     pri prevozu ročne prtljage – od dneva, ko je letalo prispelo ali bi moralo prispeti v namembni kraj;

3.     pri prevozu registrirane prtljage in tovora:

-  v primeru izgube ali okvare prtljage ali tovora – od dneva, ko sta bila izročena oziroma bi morala biti izročena v namembnem kraju;

-  v primeru zamude pri prevozu prtljage ali tovora – od dneva, ko sta bila izročena v namembnem kraju;

-  v primeru drugih terjatev – od dneva, ko bi morala biti terjatev izpolnjena;

4.     pri pogodbah o sprejemu in odpravi potnikov, prtljage in tovora – od dneva, določenega v 1., 2. in 3. točki tega odstavka;

5.     pri pogodbah o posebni storitvi z letalom in pri pogodbah o zakupu letala – od dneva zapadlosti terjatve;

6.     pri odgovornosti iz 130. člena tega zakona – od dneva, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za osebo, ki je škodo povzročila, najpozneje pa v treh letih od dneva, ko je škoda nastala;

7.     pri regresnih zahtevkih od dneva, ko je nastala obveznost izplačila terjatev na podlagi sodne odločbe ali katerega koli drugega akta, na katerem temelji pravica do regresa;

8.     pri zavarovalnih pogodbah:

-  za odškodninske terjatve za škodo, povzročeno drugim osebam – od dneva, ko zavarovalec prejme od druge osebe odškodninski zahtevek;

-  za druge terjatve – prvega dne po poteku koledarskega leta, v katerem je nastala terjatev. TRETJI DEL STVARNE PRAVICE NA LETALU

Za namene tretjega dela tega zakona izraz “letalo“ vključuje ogrodje letala, motorje, propelerje, radijske aparate in vse dele za delovanje letala, ne glede na to, ali so v letalu vgrajeni ali začasno ločeni od njega.

Letalo in letalo v izdelavi sta premični stvari.

Na letalu in letalu v izdelavi se lahko pridobijo lastninska pravica na letalu, pogodbena zastavna pravica (v nadaljevanju: hipoteka) in letalski privilegij (v nadaljevanju: privilegij).

Slovenska državna pripadnost letala se pridobi z vpisom v Register zrakoplovov Republike Slovenije (v nadaljevanju: Register zrakoplovov).

Za vpis stvarnih in drugih pravic na letalu v Register zrakoplovov, način vodenja registra in postopek registracije veljajo določbe o registraciji letal iz zakona, ki ureja letalstvo.

(1)Pravni učinek vpisa v Register zrakoplovov je v odnosu do tretjih oseb odvisen od vrstnega reda vpisa.

(2)Za vrstni red vpisa v Register zrakoplovov je odločilen trenutek, ko je predlog vpisa prispel k pristojnemu organu, ki vodi Register zrakoplovov.

(1)Lastninska pravica na letalu in hipoteka na letalu se pridobita na podlagi pravnega posla z vpisom v Register zrakoplovov.

(2)Za tretje osebe učinkujejo pravice iz prejšnjega odstavka od trenutka vpisa v Register zrakoplovov.

(3)Pravni posel iz prvega odstavka tega člena mora biti sklenjen v pisni obliki, drugače nima pravnega učinka.

(4)Za nastanek privilegija in pravne učinke, ki iz tega nastanejo za tretje osebe, ni potreben vpis v Register zrakoplovov.

Določbe tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona ne veljajo, če gre za:

1.     pravice na letalu, pridobljene z dedovanjem ali na podlagi javne dražbe;

2.     prehod lastninske pravice na zavarovalnico na podlagi določb zavarovalnega prava.

Letala in letala v izdelavi, ki imajo slovensko državno pripadnost, so lahko v lasti domače osebe, tuje osebe pa le v skladu z zakonom.

(1)Lastninska pravica na letalu v izdelavi obsega stvari, ki so vgrajene v letalo.

(2)Če ni v Register zrakoplovov vpisano kaj drugega, obsega lastninska pravica na letalu v izdelavi tudi stvari, ki so v tovarnah, delavnicah ali skladiščih, niso pa vgrajene v letalo, če so po svoji izdelavi namenjene izključno za vgraditev v določeno letalo ali za njegovo pritiklino ali, če so vidno zaznamovane ali izločene za vgraditev vanj.

(1)Pritikline letala so vse stvari, ki so trajno namenjene letalu, ne glede na to, ali so v njem ali so začasno ločene od njega.

(2)S prenosom letala so zajete tudi pritikline.

(3)Prenos lastninske pravice ali odtujitev letala ne zajema tistih pritiklin, glede katerih je, ob soglasju lastnika letala vpisano v Register zrakoplovov, da pripadajo drugi osebi.

(1)V Register zrakoplovov se vpiše tudi pravica do začasnega izkoriščanja letala na podlagi pogodbe o zakupu letala, če zakup traja najmanj šest mesecev.

(2)Če lastnik prenese s pravnim poslom lastninsko pravico na drugo osebo, zakup letala ne preneha, če zakupni rok ni potekel in če je ta pravica vpisana v Registru zrakoplovov.

Zakupnik, čigar zakupna pravica je vpisana v Register zrakoplovov, ima v času zakupa letala predkupno pravico.

(1)Letala in letala v izdelavi so lahko v solastnini, tako da je solastnina določena po deležih.

(2)Če med solastniki ni drugače dogovorjeno, se solastništvo deli na enake idealne deleže.

(3)Vsak solastnik lahko v skladu s tem zakonom odtuji ali obremeni svoj delež na letalu.

(4)Če eden izmed solastnikov odtuji svoj delež na letalu, imajo ostali solastniki predkupno pravico, če je ta pravica vpisana v Register zrakoplovov.

(1)Hipoteka na letalu je pravica, po kateri se je upnik upravičen poplačati iz kupnine, dosežene s sodno prodajo letala.

(2)Hipoteka lahko zajema tudi pravico upnika, da si v primeru neizplačila dolga poplača svojo terjatev z izkoriščanjem letala, če je to določeno s pogodbo.

(3)Hipoteka nastane na podlagi pogodbe ali sodne odločbe.

(4)Privilegij na letalu ima prednost pred hipoteko.

(5)Hipoteka na letalu ne preneha s spremembo lastnika letala, razen, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(1)Hipoteka na letalu zajema tudi njegove pritikline, razen, kadar je v Registru zrakoplovov za pritiklino vpisana lastninska pravica druge osebe.

(2)Hipoteka za glavnico velja tudi za triletne pogodbene ali zakonske obresti, zapadle do uvedbe izvršilnega postopka, za obresti, zapadle med tem postopkom, ter stroške v zvezi z vpisom hipoteke in v zvezi s pravdnim in izvršilnim postopkom.

(3)Hipoteka na letalu ne zajema prevoznine, plačila za posebne storitve z letalom, zakupnine kot tudi ne nagrade za iskanje ali reševanje letala.

(1)Hipoteka na letalu zajema tudi zavarovalnino za letalo, ki pripada lastniku letala, če ni v pogodbi drugače dogovorjeno.

(2)Hipoteka na zavarovalnini preneha, če jo je zavarovalnica izplačala, preden jo je hipotekarni upnik obvestil o obstoju hipoteke.

(3)Če je bila zavarovalnica obveščena o hipoteki na zavarovalnini, je ne sme izplačati brez privolitve zastavnega upnika.

Če utrpi letalo takšne poškodbe ali je njegovo stanje takšno, da hipoteka ne daje zadostne varnosti za poravnavo terjatev, lahko hipotekarni upnik zahteva izplačilo terjatev še pred zapadlostjo, če mu dolžnik za razliko, nastalo s tem zmanjšanjem vrednosti, ne ponudi drugačnega zavarovanja.

(1)Letalo, ki je obremenjeno s hipoteko, se sme za stalno umakniti iz zračnega prometa samo s poprejšnjo privolitvijo hipotekarnih upnikov.

(2)Če hipotekarni upniki ne dajo privolitve v smislu prejšnjega odstavka, ima hipotekarni dolžnik pravico zahtevati od sodišča, da se letalo proda na javni dražbi.

(1)Na hipoteki na letalu se lahko s pogodbo ustanovi nadhipoteka v korist druge osebe.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka sme hipotekarni dolžnik plačati svoj dolg hipotekarnemu upniku le, če to dovoli nadhipotekarni upnik ali če dolgovani znesek položi pri sodišču.

(3)Če hipotekarni dolžnik ne ravna tako, ostane hipoteka v veljavi za terjatev nadhipotekarnega upnika.

Za ustanovitev hipoteke na solastniškem deležu je potrebna privolitev solastnikov, ki imajo večino deležev na letalu.

(1)Če je s hipoteko obremenjenih več kot polovica solastniških deležev na letalu, sme hipotekarni upnik zahtevati prodajo vsega letala, vendar se sme njegova terjatev poravnati le iz tistega dela prodajne cene, ki odpade na deleže, obremenjene s to hipoteko.

(2)Določba prejšnjega odstavka se nanaša tudi na stroške vzdrževanja.

Določbe tega zakona o hipoteki na letalu se smiselno uporabljajo tudi za letala v izdelavi.

Hipoteka na letalu preneha:

1.     z izbrisom iz Registra zrakoplovov;

2.     s prodajo letala v izvršilnem ali stečajnem postopku.

Hipoteka na letalu in njen vrstni red, pridobljen z vpisom v Register zrakoplovov, ne prenehata z izbrisom letala iz registra, ker je postalo trajno neuporabno, ker je pogrešano ali ker je bilo iz drugih vzrokov umaknjeno iz zračnega prometa.

(1)Hipoteka za isto terjatev se lahko vpiše nerazdelno na dve ali več letal ali letal v izdelavi ali na dve ali več hipotek (skupna hipoteka).

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka ima upnik pravico zahtevati poplačilo celotne terjatve iz vsakega posameznega letala, na katerem je hipoteka.

(1)Hipoteka, vpisana v tujem registru, na letalu, ki pridobi slovensko državno pripadnost in je navedena v listini o izbrisu letala iz tujega registra, se vpiše v Register zrakoplovov kot predznamba hipoteke; pri tem se ji prizna vrstni red po trenutku, ki je bil določen za njen vrstni red v tujem registru.

(2)Hipotekarni upnik, v čigar korist je vpisana takšna predznamba, mora opravičiti predznambo v šestdesetih dneh od vročitve obvestila o vpisu.

S privilegijem na letalu so zavarovani:

1.     sodni stroški, ki so potrebni skupnemu interesu vseh upnikov v postopku izvršbe ali zavarovanja za hrambo letala ali za prisilno prodajo;

2.     terjatve, ki se nanašajo na določeno nagrado za iskanje letala ali njegovo reševanje;

3.     terjatve, ki se nanašajo na izredne stroške, nujne za ohranitev letala;

4.     stroški, ki jih je potrebno plačati izvajalcu službe na letališču, v zvezi z opravljenimi storitvami in uporabo infrastrukture, skladno z določbami zakona, ki ureja letalstvo.

(1)Privilegij na letalu zajema tudi njegove pritikline, prevoznino in plačilo za posebne storitve, ki ju dolguje potnik ali naročnik prevoza oziroma naročnik posebne storitve.

(2)Privilegij na letalu zajema tudi zavarovalnino, ki pripada lastniku letala.

(3)Privilegij na letalu za glavnico se nanaša tudi na obresti, nastale v treh letih pred začetkom izvršilnega postopka in med njim.

Terjatve, zavarovane s privilegijem, imajo prednost pred vsemi drugimi pravicami.

(1)V primeru prisilne prodaje letala se odškodninske terjatve zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe ljudi na tleh poravnajo za terjatvami iz 190. člena tega zakona.

(2)Če je v primeru iz prejšnjega odstavka letalo obremenjeno s hipoteko za zavarovanje kakšne terjatve, se odškodninski zahtevek poravna pred zahtevki hipotekarnih upnikov, vendar največ do 20 odstotkov dosežene prodajne cene.

(3)Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata, če je odgovornost za omenjene škode zavarovana na znesek, ki je nižji od vrednosti novega takšnega letala.

(1)Privilegirane terjatve se poravnavajo po vrstnem redu iz 190. člena tega zakona.

(2)Če terjatev, ki imajo isti vrstni red, ni mogoče poravnati v celoti, se poravnajo sorazmerno.

(3)Pri terjatvah iz 2. točke 190. člena tega zakona ima pozneje nastala terjatev prednost pred prej nastalo terjatvijo, v dvomu pa se domneva, da sta obe terjatvi nastali istočasno.

(4)Privilegirane terjatve iz zadnjega potovanja imajo prednost pred terjatvami iz prejšnjega potovanja.

(1)Privilegij na letalu preneha:

1.     s prenehanjem terjatve, ki je zavarovana s privilegijem;

2.     s potekom treh mesecev od dneva nastanka;

3.     s prisilno prodajo letala v izvršilnem ali stečajnem postopku;

4.     s prostovoljno prodajo pod pogojem:

-  da je bil prenos lastninske pravice vpisan v Register zrakoplovov in da je ta vpis objavljen na način, kot se objavlja vpis v sodni register ter na oglasni deski sodišča, na območju katerega je letalo vpisano v letalski register;

-  da upnik, ki ima privilegij, v šestdesetih dneh od objave razglasa o vpisu prenosa, toda pred potekom treh mesecev od dneva nastanka terjatve, ne začne sodnega postopka za poravnavo svoje terjatve.

(2)Rok iz 2. točke prejšnjega odstavka se računa pri privilegijih za stroške in nagrado za iskanje in reševanje letala, kakor tudi za izredne stroške, nujne za ohranitev letala – od dneva, ko so bila storjena zadevna dejanja.

(1)Privilegiji za terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona ne prenehajo po poteku treh mesecev:

1.     če se pred potekom tega roka zaznamujejo v Registru zrakoplovov, v katerem je vpisano letalo;

2.     če se stranki sporazumeta o višini terjatev;

3.     če se začne pred sodiščem postopek za prepoznavo terjatev: v tem primeru sodišče ugotovi, ali so upravičeni razlogi za prekinitev ali odložitev roka.

(2)Privilegij na letalu ne preneha z izbrisom letala iz Registra zrakoplovov.

(1)Trimesečni rok iz 195. člena tega zakona neha teči, če je vložena tožba za uveljavitev terjatve, vendar le pod pogojem, da se letalo v smislu določb četrtega poglavja tega zakona začasno zaustavi in zaznamba tožbe vpiše v Register zrakoplovov.

(2)Ko postane sodba na podlagi vložene tožbe, ki je predmet zaznambe, izvršljiva, preneha privilegij v šestdesetih dnevih od izvršljivosti sodbe, če upnik v tem roku ne zahteva prisilne prodaje letala ali njegove začasne zaustavitve.

(3)Upnik ima v roku iz prejšnjega odstavka pravico zahtevati od sodišča izdajo odločbe, s katero odredi naj terjatev iz tega privilegija vpiše kot hipoteko z vrstnim redom od takrat, ko je bila zaznamba tožbe za uveljavitev terjatve, zavarovalnine s privilegijem, vpisana v Register zrakoplovov.

(1)Izbris letala iz Registra zrakoplovov se lahko opravi le, če temu ne nasprotujejo upniki, katerih terjatve so zavarovane s privilegijem, in če so poplačani vsi vpisani imetniki pravic ali če so v to privolili.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko pristojno sodišče dovoli izbris letala tudi brez privolitve imetnikov takih pravic oziroma kljub nasprotovanju omenjenih upnikov, če je na sodišču položen denarni znesek v višini terjatev vseh navedenih upnikov oziroma, če je položena varščina, za katero sodišče po zaslišanju zadevnih oseb spozna, da zadostuje.

(3)Določbe tega člena veljajo tudi za letalo v izdelavi, ki je vpisano v Register zrakoplovov.

(1)S prenehanjem privilegija ne preneha terjatev, ki je bila z njim zavarovana.

(2)Z odstopom terjatve, ki je zavarovana s privilegijem, se prenese tudi privilegij.

Določbe tega zakona o privilegiju na letalu se uporabljajo tudi, kadar izkorišča letalo oseba, ki ni njegov lastnik, razen, če je bilo letalo lastniku odvzeto s protipravnim dejanjem. ČETRTI DEL IZVRŠBA IN ZAVAROVANJE NA LETALU

(1)Ta del zakona se uporablja za izvršbo in zavarovanje na letalu.

(2)Če v tem zakonu ni posebnih določb, se za izvršbo in zavarovanje na letalu smiselno uporabljajo določbe o izvršbi in zavarovanju na ladjah, zakona, ki ureja pomorstvo, in določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(1)Sodna odločba, ki se glasi na izpolnitev obveznosti in zavarovanje terjatve na letalu, se lahko prisilno izvrši, če je letalo na ozemlju Republike Slovenije.

(2)Izvršbo in zavarovanje lahko dovoli sodišče tudi na letalu, ki ni na ozemlju Republike Slovenije, če je vpisano v Register zrakoplovov.

(1)O predlogu za izvršbo in zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, na območju, katerega je letalo vpisano v Register zrakoplovov.

(2)Izvršbo opravi stvarno pristojno sodišče, na območju, katerega je letalo, ki je predmet izvršbe.

(3)O predlogu za izvršbo in zavarovanje na tujem letalu in na domačem letalu, ki ni vpisano v Register zrakoplovov, odloča stvarno pristojno sodišče, na katerega območju se letalo nahaja takrat, ko je vložen predlog za izvršbo oziroma zavarovanje.

Za izvršbo oziroma zavarovanje na tovoru, ki je zaradi prevoza na letalu, na katerem je dovoljena izvršba oziroma zavarovanje, je izključno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo oziroma zavarovanje na letalu.

(1)Ne morejo biti predmet izvršbe ali zavarovanja:

1.     vojaška in druga državna letala ter letala za zdravstvene in humanitarne namene;

2.     tuje letalo, ki leti v skladu z veljavnimi predpisi čez ozemlje Republike Slovenije ali pristane na letališču na ozemlju Republike Slovenije zaradi višje sile ali zaradi varnosti v letalstvu (letalo v sili), dokler trajajo višja sila ali razlogi za varnost v letalstvu, kakor tudi, če pristane na zahtevo pristojnega organa.

(2)Letalo iz 2. točke prejšnjega odstavka je lahko predmet izvršbe ali zavarovanja, če gre za izvršbo ali zavarovanje terjatve, ki je nastala med njegovim letom čez ozemlje Republike Slovenije ali medtem, ko se je letalo mudilo na tem ozemlju.

(1)Letalo, ki je last dolžnika, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne more biti predmet izvršbe, če je dolžniku nujno potrebno za opravljanje njegove dejavnosti.

(2)Letalo iz prejšnjega odstavka ni izvzeto iz izvršbe, če se izvršba vodi za poplačilo terjatve iz naslova posojila, s katerim je bilo letalo kupljeno, oziroma terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico na tem letalu.

(3)Letalo iz prvega odstavka tega člena ni izvzeto iz izvršbe tudi tedaj, kadar se izvršba vodi za poplačilo naslednjih terjatev:

1.     zaradi škode, ki jo je povzročilo letalo v letu oziroma na tleh zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe oseb ali so jo pretrpele osebe letala zaradi njegovega izkoriščanja;

2.     zaradi iskanja in reševanja, izkazovanja pomoči ali čuvanja letala;

3.     iz prevozne pogodbe ali druge pogodbe o izkoriščanju letala, ki je predmet izvršbe;

4.     iz preskrbovanja, popravila in opremljanja letala, ki je predmet izvršbe. PETI DEL KOLIZIJE ZAKONOV

Če je potrebno po tem zakonu uporabiti pravo druge države, se ne upoštevajo njegova pravila, ki določajo, katero pravo se uporabi.

Določbe tega zakona o prevoznih pogodbah se uporabljajo tudi za razmerja, ki nastanejo v mednarodnem zračnem prometu, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.

(1)Določbe tega zakona o prevoznih pogodbah se ne uporabljajo, če so sklenile stranke pisno pogodbo o uporabi kakšnega drugega prava.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek so določbe tega zakona, ki se nanašajo na obligacijska razmerja v letalstvu, obvezne v naslednjih primerih:

1.     če sta obe pogodbeni stranki – naročnik prevoza in prevoznik – fizični ali pravni osebi s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji in je odhodno ali namembno letališče v Republiki Sloveniji;

2.     če bi se z uporabo drugega prava kršile prisilne določbe tega zakona, ki jih stranki ne moreta s sporazumom izključiti ali spremeniti, odhodno ali namembno letališče pa je v Republiki Sloveniji;

3.     če bi bil potnik ob uporabi drugega prava v neugodnejšem položaju kot ob uporabi določb tega zakona.

(3)Pogodba, sklenjena v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.

(1)Če se pravo, za katero sta se pogodbeni stranki dogovorili, ne more uporabljati za vso pogodbo ali za posamezno razmerje, ki izhaja iz nje, ali če stranki nista izrecno določili, katero pravo bosta uporabljali, njunega namena glede uporabe določenega prava pa tudi ni mogoče nedvomno ugotoviti iz okoliščin primera, se za pogodbo oziroma pogodbeno razmerje uporablja pravo, ki je z njima najtesneje povezano.

(2)Če iz bistvenih okoliščin ne izhaja kaj drugega, se uporablja za glavne pravice in glavne obveznosti kot najbližje pravo države, v kateri je imel ob sklenitvi pogodbe prevoznik stalno prebivališče oziroma sedež.

(3)Za stranske pravice in stranske obveznosti, kot so način sprejemanja in izročanja stvari ali način plačevanja prevoznine in podobno, se uporablja pravo kraja, kjer so bila oziroma kjer naj bi bila ta dejanja opravljena.

(1)Za pogodbo o letalskem zavarovanju in za razmerja, ki izhajajo iz te pogodbe, se uporablja pravo sedeža zavarovalnice, s pogojem:

1.     da stranki nista izrecno določili prava, ki ga je treba uporabiti za pogodbo in njunega namena glede uporabe posameznega prava ni mogoče ugotoviti niti iz okoliščin primera;

2.     da se pravo, ki sta ga stranki določili, ne more uporabiti za del te pogodbe ali kakšno drugo razmerje iz te pogodbe, toda le za ta del pogodbe oziroma za to pravno razmerje.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se uporablja za razmerja iz pogodbe o letalskem zavarovanju slovensko pravo, če so vse zainteresirane osebe v tej pogodbi državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali slovenske pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in gre za zavarovane predmete, ki so izpostavljeni kritim nevarnostim (rizikom) izključno na ozemlju Republike Slovenije.

Pogodba in vsako drugo pravno dejanje, opravljeno pri izpolnjevanju pogodbe, sta veljavna glede oblike, če sta sklenjena oziroma opravljena v obliki, ki jo predpisuje pravo kraja države, v kateri je bila pogodba sklenjena oziroma dejanje opravljeno, ali pravo, po katerem se presojajo glavne pravice in glavne obveznosti iz pogodbe.

(1)Glede pravic na letalu, ki je lastnina fizičnih ali pravnih oseb, se uporablja pravo države, v kateri je letalo registrirano.

(2)Glede pravic iz 167. člena tega zakona se uporablja pravo države, v kateri je letalo registrirano.

Za odškodninsko odgovornost iz 130. člena tega zakona se uporablja zakon države, na katere ozemlju je bila prizadejana škoda.

Če v tem zakonu ni določbe o pravu, ki je odkazano za neko razmerje, se smiselno uporabljajo načela pravnega reda Republike Slovenije in splošni predpisi, ki urejajo mednarodno zasebno pravo.

(1)Določbe tujega prava se ne uporabljajo, če bi bile v očitnem nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

(2)Tuje pravo, ki bi bilo po tem zakonu odkazano, se ne uporablja, če je bila njegova uporaba dosežena zato, da bi se obšle določbe prava Republike Slovenije. Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu – ZOSRL (Uradni list RS, št. 12/00 ) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »ŠESTI DEL PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

(1)Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati zakon o obligacijskih in temeljnih materialnopravnih razmerjih v zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 22/77 in 12/85) in vsi podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi.

(2)Za razmerja, nastala pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali v času nastanka teh razmerij.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu – ZOZP-A (Uradni list RS, št. 67/02 ) v zvezi s prenehanjem 21. člena zakona določa: »Z uskladitvijo zavarovalnih pogojev za zavarovanje potnikov v zračnem prometu z določbami tega zakona, oziroma najkasneje 6 mesecev po njegovi uveljavitvi, preneha veljati določba 21. člena zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (Uradni list RS, št. 12/2000 - v nadaljnjem besedilu: ZOSRL).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.