162. člen ZOSRL
(Zastaranje terjatev)
(1)Terjatve iz prevoznih pogodb ter regresne terjatve v zvezi s temi pogodbami zastarajo v dveh letih.
(2)Terjatve iz pogodbe o posebni storitvi z letalom, terjatve iz pogodbe o zakupu letala in odškodninske terjatve iz naslova odgovornosti iz 130. člena tega zakona, kakor tudi regresne terjatve v zvezi z navedenimi terjatvami, zastarajo v enem letu.
(3)Terjatve iz zavarovalne pogodbe zastarajo v petih letih.
(4)Zastaralni roki pričnejo teči:
1.pri pogodbah o prevozu potnikov:
- v primeru smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnikov ali zamude pri prevozu – od dneva, ko je letalo prispelo ali bi moralo prispeti v namembni kraj;
- v primeru smrti, ki je nastopila po izkrcanju potnikov iz letala kot posledica poškodbe, nastale med prevozom – od dneva smrti, pri čemer mora biti tožba vložena najpozneje v treh letih od dneva, ko je letalo prispelo ali bi moralo prispeti v namembni kraj;
2.pri prevozu neregistrirane prtljage – od dneva, ko je letalo prispelo ali bi moralo prispeti v namembni kraj;
3.pri prevozu registrirane prtljage in tovora:
- v primeru izgube ali okvare prtljage ali tovora – od dneva, ko sta bila izročena oziroma bi morala biti izročena v namembnem kraju;
- v primeru zamude pri prevozu prtljage ali tovora – od dneva, ko sta bila izročena v namembnem kraju;
- v primeru drugih terjatev – od dneva, ko bi morala biti terjatev izpolnjena;
4.pri pogodbah o sprejemu in odpravi potnikov, prtljage in tovora – od dneva, določenega v 1., 2. in 3. točki tega odstavka;
5.pri pogodbah o posebni storitvi z letalom in pri pogodbah o zakupu letala – od dneva zapadlosti terjatve;
6.pri odgovornosti iz 130. člena tega zakona – od dneva, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za osebo, ki je škodo povzročila, najpozneje pa v treh letih od dneva, ko je škoda nastala;
7.pri regresnih zahtevkih od dneva, ko je nastala obveznost izplačila terjatev na podlagi sodne odločbe ali katerega koli drugega akta, na katerem temelji pravica do regresa;
8.pri zavarovalnih pogodbah:
- za odškodninske terjatve za škodo, povzročeno drugim osebam – od dneva, ko zavarovalec prejme od druge osebe odškodninski zahtevek;
- za druge terjatve – prvega dne po poteku koledarskega leta, v katerem je nastala terjatev. TRETJI DEL STVARNE PRAVICE NA LETALU
- VSRS Sodba II Ips 231/2017Vrhovno sodišče RS · 2019
Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok, bi bila v nasprotju z zavezujočo in neposredno uporabno Uredbo (ES) št. 889/2002, konkretno z njeno povsem jasno in nedvoumno določbo Priloge (acte clair), po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke […] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Razen tega zastaralni rok odškodninskega zahtevka ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok. Vendar bi zastaralni rok, kot je urejen v Prilogi Uredbe v primerih, kakršen je obravnavani, ob stališču sodišča prve stopnje izvotlil pravico do sodnega varstva. Kadar bi institut zastaranja izvotlil načelo učinkovitega sodnega varstva, kot je določeno v 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je nujna razlaga, po kateri vložitev zahtevka za posamezno vrsto škode pomeni prekinitev zastaralnega roka tudi glede morebitnih zvišanj zahtevka zaradi naknadno nastale ali ugotovljene škode, kot so v obravnavanem primeru novi (dodatni) stroški zdravljenja (tožnica je namreč pravočasno, že v tožbi zahtevala povrnitev stroškov zdravljenja). Taka razlaga je tudi v skladu z dosedanjo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je dala glede tega dokaj jasen odgovor. Strniti ga je mogoče takole: če je tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med postopkom izvajanja dokazov (največkrat iz mnenja izvedenca), zvišala zahtevek, se šteje, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe.
- VSL Sodba I Cp 171/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
V zvezi z odškodnino potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov se glede zastaranja terjatev uporabi določba 162. člena ZOSRL, ki je specialni zakon na področju prevoza potnikov z letalom in določa, da vse terjatve iz prevoznih pogodb zastarajo v dveh letih.
- VSRS Sklep II DoR 333/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Revizija je dopuščena glede pravnega vprašanja, ali so zahtevki za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, vloženi po preteku dveh let, odkar bi moral zrakoplov pristati, zastarani, oziroma ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje glede teka zastaralnih rokov za uveljavljane odškodnine za premoženjsko škodo v konkretnem primeru.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 1. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok, bi bila v nasprotju z zavezujočo in neposredno uporabno Uredbo (ES) št. 889/2002, konkretno z njeno povsem jasno in nedvoumno določbo Priloge (acte clair), po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke […] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Razen tega zastaralni rok odškodninskega zahtevka ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok. Vendar bi zastaralni rok, kot je urejen v Prilogi Uredbe v primerih, kakršen je obravnavani, ob stališču sodišča prve stopnje izvotlil pravico do sodnega varstva. Kadar bi institut zastaranja izvotlil načelo učinkovitega sodnega varstva, kot je določeno v 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je nujna razlaga, po kateri vložitev zahtevka za posamezno vrsto škode pomeni prekinitev zastaralnega roka tudi glede morebitnih zvišanj zahtevka zaradi naknadno nastale ali ugotovljene škode, kot so v obravnavanem primeru novi (dodatni) stroški zdravljenja (tožnica je namreč pravočasno, že v tožbi zahtevala povrnitev stroškov zdravljenja). Taka razlaga je tudi v skladu z dosedanjo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je dala glede tega dokaj jasen odgovor. Strniti ga je mogoče takole: če je tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med postopkom izvajanja dokazov (največkrat iz mnenja izvedenca), zvišala zahtevek, se šteje, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe.
- VSL Sodba I Cp 171/2017Višje sodišče v Ljubljani · 31. 5. 2017
V zvezi z odškodnino potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov se glede zastaranja terjatev uporabi določba 162. člena ZOSRL, ki je specialni zakon na področju prevoza potnikov z letalom in določa, da vse terjatve iz prevoznih pogodb zastarajo v dveh letih.
- VSRS Sklep II DoR 333/2016Vrhovno sodišče RS · 8. 12. 2016
Revizija je dopuščena glede pravnega vprašanja, ali so zahtevki za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, vloženi po preteku dveh let, odkar bi moral zrakoplov pristati, zastarani, oziroma ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje glede teka zastaralnih rokov za uveljavljane odškodnine za premoženjsko škodo v konkretnem primeru.
- VSL sodba II Cp 1363/2016Višje sodišče v Ljubljani · 7. 9. 2016
Pri presoji o upravičenosti do mesečnega rentnega izplačila je treba izhajati iz zdravstvenega stanja poškodovane osebe ter njenih nadaljnjih zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravkov, ki jih je pred škodnim dogodkom ta oseba lahko opravljala samostojno. Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da skaženost ni posebej huda, vendar pa so brazgotine številne in niso vse nevpadljive, nekatere so na izpostavljenih mestih, drugih pa tudi ni mogoče vedno prekriti in so izstopajoče. Upoštevajoč podobne primere škode je primerna odškodnina iz tega naslova 1500 EUR. Zavrnitev dela povrnitve premoženjske škode je pravilna za prevoze, ki naj bi jih tožničini svojci opravili za dvig receptov in zdravil. Drži, da so bili ti prevozi opredeljeni tako kot vsi ostali, vendar jim je toženka ugovarjala in s tem poglobila tožničino prvotno dokazno breme; tožnica na to res ni konkretizirala, po katera zdravila ali recepte so svojci odšli. Tožnica kot potnica, poškodovana v letalskem prometu, uveljavlja odškodnino od zavarovalnice iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti (159. člen ZOSRL), zato je treba uporabiti 5 letni zastaralni rok iz tretjega odstavka 162. člena ZOSRL.<