Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesij za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja, (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih: Vodotok Koordinate gorvodne meje odseka Koordinate dolvodne meje odseka Bruto potencial   Y X H Y X H (kW) Barbarski potok 5 509 530 5 150 730 497,00 5 509 360 5 150 710 490 00 31 Mislinja (Lužnik) 5 511 905 5 145 730 513,50 5 511 470 5 146 155 501,50 223 Mislinja (Straže) 5 513 050 5 145 130 535,00 5 512 240 5 145 430 519,50 192 Mislinja (Voukarje) 5 514 410 5 144 900 563,00 5 513 560 5 144 980 545,00 224 Mislinja (Šentilj) 5 515 570 5 144 310 595,00 5 515 080 5 144 630 581,00 168 Mislinja (Lesna do Majc) 5 517 060 5 144 480 640,00 5 516 370 5 144 320 615,00 268 Mislinja (Golavabuka) 5 509 950 5 149 040 454,00 5 509 710 5 149 190 450,30 92 Dolžanka (Razborca) 5 514 750 5 147 670 670,00 5 513 830 5 146 680 600,00 168 Cerknica (Eta) 5 421 550 5 109 280 298,50 5 420 900 5 108 715 285,00 214 Cerknica (Labinje) 5 424 130 5 111 120 390,00 5 423 325 5 110 510 350,00 303 Cerknica (Poljane) 5 425 955 5 111 750 475,00 5 424 130 5 111 120 390,00 342 Oresovka (Oresovka) 5 423 020 5 109 360 380,00 5 422 380 5 109 670 323,00 64 Trševka (Trševka) 5 423 970 5 111 730 490,00 5 424 130 5 111 120 390,00 53 Jaška grapa (Jazne) 5 423 310 5 103 640 450,00 5 422 910 5 103 170 300,00 35 Dolova grapa (Dulajca) 5 421 980 5 105 110 500,00 5 421 220 5 104 630 285,00 112 Muštrova grapa (Muštr) 5 432 100 5 116 850 575,00 5 431 650 5 117 250 535,00 78 Kanomljica (Sp. Kanom.) 5 423 384 5 099 201 311,00 5 424 110 5 099 315 301,00 180 Ravenski potok 5 423 270 5 099 550 390,00 5 423 237 5 099 160 314,00 27 Lahinja (Črnomelj) 5 515 400 5 047 150 137,50 5 515 490 5 047 450 135,60 125 Poljanska Sora (Šk. Loka) 5 446 990 5 113 120 339,50 5 447 010 5 113 370 335,50 491 Ramšakov graben 5490 650 5 139 800 852,50 5 490 720 5 139 610 767,50 21 Rečki potok 5 546 170 5 150 260 461,00 5 546 210 5 150 190 450,00 3 Zadnja Sora 5 425 850 5 117 160 650,00 5 426 150 5 117 880 602,00 89 Savinja (Raduha) 5 482 430 5 135 590 481,40 5 482 740 5 135 570 473,74 573 Savinja (Grušov. struga) 5 494 890 5 129 990 350,35 5 495 050 5 129 990 346,95 100 Vodotok Koordinate gorvodne meje odseka Koordinate dolvodne meje odseka Bruto potencial Y X H Y X H (kW) Barbarski potok 5 509 530 5 150 730 497,00 5 509 360 5 150 710 490 00 31 Mislinja (Lužnik) 5 511 905 5 145 730 513,50 5 511 470 5 146 155 501,50 223 Mislinja (Straže) 5 513 050 5 145 130 535,00 5 512 240 5 145 430 519,50 192 Mislinja (Voukarje) 5 514 410 5 144 900 563,00 5 513 560 5 144 980 545,00 224 Mislinja (Šentilj) 5 515 570 5 144 310 595,00 5 515 080 5 144 630 581,00 168 Mislinja (Lesna do Majc) 5 517 060 5 144 480 640,00 5 516 370 5 144 320 615,00 268 Mislinja (Golavabuka) 5 509 950 5 149 040 454,00 5 509 710 5 149 190 450,30 92 Dolžanka (Razborca) 5 514 750 5 147 670 670,00 5 513 830 5 146 680 600,00 168 Cerknica (Eta) 5 421 550 5 109 280 298,50 5 420 900 5 108 715 285,00 214 Cerknica (Labinje) 5 424 130 5 111 120 390,00 5 423 325 5 110 510 350,00 303 Cerknica (Poljane) 5 425 955 5 111 750 475,00 5 424 130 5 111 120 390,00 342 Oresovka (Oresovka) 5 423 020 5 109 360 380,00 5 422 380 5 109 670 323,00 64 Trševka (Trševka) 5 423 970 5 111 730 490,00 5 424 130 5 111 120 390,00 53 Jaška grapa (Jazne) 5 423 310 5 103 640 450,00 5 422 910 5 103 170 300,00 35 Dolova grapa (Dulajca) 5 421 980 5 105 110 500,00 5 421 220 5 104 630 285,00 112 Muštrova grapa (Muštr) 5 432 100 5 116 850 575,00 5 431 650 5 117 250 535,00 78 Kanomljica (Sp. Kanom.) 5 423 384 5 099 201 311,00 5 424 110 5 099 315 301,00 180 Ravenski potok 5 423 270 5 099 550 390,00 5 423 237 5 099 160 314,00 27 Lahinja (Črnomelj) 5 515 400 5 047 150 137,50 5 515 490 5 047 450 135,60 125 Poljanska Sora (Šk. Loka) 5 446 990 5 113 120 339,50 5 447 010 5 113 370 335,50 491 Ramšakov graben 5490 650 5 139 800 852,50 5 490 720 5 139 610 767,50 21 Rečki potok 5 546 170 5 150 260 461,00 5 546 210 5 150 190 450,00 3 Zadnja Sora 5 425 850 5 117 160 650,00 5 426 150 5 117 880 602,00 89 Savinja (Raduha) 5 482 430 5 135 590 481,40 5 482 740 5 135 570 473,74 573 Savinja (Grušov. struga) 5 494 890 5 129 990 350,35 5 495 050 5 129 990 346,95 100 Vir: koordinat: Koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss – Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 (ali 1:10000). OPOMBA: Koordinate H gorvodnega odseka predstavljajo maksimalne nivoje zgornjih obratovalnih voda, ki jih ustvarjajo fiksni in gibljivi deli jezovnih zgradb.

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodo iz vodotoka iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-       da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,

-       da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena. Koncesija se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes). V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo. Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:

-       ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,

-       ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,

-       ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,

-       izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,

-       ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,

-       varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije,

-       smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,

-       izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,

-       upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,

-       javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,

-       ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,

-       ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,

-       ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije. Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Koncesija se podeli za dobo trideset let. Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Koncesija se nanaša na izkoriščanje vodnega potenciala vodotokov med koordinatami gorvodne in dolvodne meje odseka vodotoka iz 1. člena te uredbe.

Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej ves čas trajanja koncesije. Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo imetniki koncesije pridobijo na trgu.

Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za proizvodnjo električne energije. Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40:60 v korist občin. Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjen občinam, razdeli med občine skladno s pripadajočim deležem potencialne energije dela vodnega telesa.

Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije. Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje. Višina plačila za koncesijo je enaka 3% povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.

Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje. Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance. Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru. Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo. Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

Koncesionar ima pravico:

-       do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije, ki je predmet koncesije.

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

Razlogi in način prenehanja koncesije se določijo v koncesijski pogodbi skladno z zakonom o vodah.

Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa. Javni razpis izvede upravni organ, pristojen za vode. O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo. Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik. Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:

-       predmetu koncesije,

-       pogojih za koncesijo,

-       elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,

-       začetku in času trajanja koncesije,

-       zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,

-       roku za predložitev prijav,

-       roku za izbor koncesionarja,

-       merilih in postopku za izbor koncesionarja,

-       prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,

-       roku v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,

-       odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.

Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije pod pogoji iz koncesijske pogodbe, začne plačevati za koncesijo ne glede na določbe iz koncesijske pogodbe od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe. Koncesionar, ki na dan uveljavitve te uredbe uporablja objekte ali naprave za proizvodnjo električne energije, koncesijske pogodbe pa do uveljavitve te uredbe še ni podpisal, začne plačevati za koncesijo od 1. julija 2003 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe. Koncesionar, ki je začel z oddajanjem električne energije v javno omrežje po 1. juliju 2003, začne plačevati koncesijo z dnem začetka oddajanja.

Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 določi agencija na podlagi podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002. Podatke o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji v letu 2002 mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje do 30. septembra 2003. Če koncesionar agenciji ne posreduje podatkov v roku iz prejšnjega odstavka, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2003 uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za energijo, o proizvodnji električne energije kvalificiranih proizvajalcev električne energije za leto 2001.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov o proizvedeni in v javno električno omrežje oddani električni energiji za določitev akontacije v letu 2003, hraniti še najmanj pet let po uveljavitvi te uredbe.

Ne glede na določbe drugega odstavka 8.c člena te uredbe je za leto 2003 povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije 12,2 tolarjev.

Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava. Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin. Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada. V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 5/00) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 49/03) vsebuje naslednjo končno določbo: »6. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 16/04) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 16/05) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 17/09) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.