3. člen MEKUOP
Pravica do obveščenosti in do izražanja lastnega mnenja v postopkih
Otroku z zadostno stopnjo razumevanja po notranjem pravu se v postopkih pred pravosodnimi organi, ki ga zadevajo, priznavajo te pravice in jih je upravičen zahtevati: a) da dobi vse ustrezne informacije; b) da se z njim posvetujejo in da izrazi svoje mnenje; c) da je obveščen o možnih posledicah upoštevanja tega mnenja in o možnih posledicah kakršne koli odločitve.
- VSL sodba VII Kp 58591/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Pravnomočna sodna odločba, s katero so urejeni stiki otroka z njegovim roditeljem, ne pomeni absolutne pravne vrednote, temveč vrednoto, ki ima izjemoma lahko manjši pomen od druge, posebej tehtne pravne vrednote. Glede na posebno varstvo, ki so ga otroci deležni v državnem in mednarodnem pravu, so koristi otroka lahko taka vrednota, za katero ni mogoče izključiti možnosti pretehtanja nad pravnomočno sodno odločbo. Vendar volja otroka ni nujno istovetna z njegovo koristjo, zlasti dolgoročno. Državni organi zato niso dolžni brezpogojno upoštevati volje otroka, četudi jo je izrazil na jasen, nedvoumen način. Pomen in teža otrokove volje sta namreč odvisna zlasti od stopnje njegove zrelosti. Otroka v starosti od pet do sedem let in od dve do štiri leta sta še izrazito nezrela, zato njuna volja pravno ne more biti upoštevna. Posledično ni nobene potrebe po tehtanju njune sicer (jasno izražene) volje s pravnomočno sodno odločbo.
- UPRS sodba in sklep U 2005/2006Upravno sodišče RS · 2006
Upravno sodišče določili 1. odstavka 213. člena ZZZDR in 4. odstavka 409. člena ZPP- tudi v kontekstu MKOP - uporablja v tem smislu, da obstoji obveznost za (upravne organe in) upravno sodišče, da postavi(jo) posebnega kolizijskega skrbnika otroku v primeru, ko na eni strani stojijo interesi staršev skupaj z interesi za uveljavljanje določenega koncepta varovanja otrokovih koristi s strani centra za socialno delo in so ti interesi oziroma koncepti (lahko) v navzkrižju z interesi ali otrokovimi pogledi na njegove koristi na drugi strani. Otrok, čigar eden od staršev živi v tujini in je državljan druge države EU, ne sme biti v slabšem položaju glede procesnih pravic v zvezi z udeležbo tega starša v postopkih, ki zadevajo otroka, glede na položaj drugih otrok, katerih starši ne živijo v drugi državi EU. Vprašanje procesne udeležbe otrokovega očeta v postopku je treba ločiti od instituta privoljenja v oddajo v rejništvo. V primeru oddaje otroka v rejništvo zadošča privoljenje tistega roditelja, pri katerem otrok živi, kar pa ne pomeni, da organ ni bil dolžan poskusiti pritegniti v postopek otrokovega očeta in ugotoviti njegovo voljo, mnenje, prek njega ugotoviti relevantna dejstva,
- UPRS sodba U 46/2003Upravno sodišče RS · 2004
Določitev pogostosti stikov očeta z otrokom je potrebno podrediti predvsem otrokovi koristi, ter pri odločitvi skladno z določbo 3. člena MEKUOP upoštevati tudi pravico otroka mlajšega od 18 let, ki izkazuje zadostno stopnjo razumevanja, da v postopku za določitev stikov izrazi svoje mnenje.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 6. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba VII Kp 58591/2011Višje sodišče v Ljubljani · 10. 6. 2015
Pravnomočna sodna odločba, s katero so urejeni stiki otroka z njegovim roditeljem, ne pomeni absolutne pravne vrednote, temveč vrednoto, ki ima izjemoma lahko manjši pomen od druge, posebej tehtne pravne vrednote. Glede na posebno varstvo, ki so ga otroci deležni v državnem in mednarodnem pravu, so koristi otroka lahko taka vrednota, za katero ni mogoče izključiti možnosti pretehtanja nad pravnomočno sodno odločbo. Vendar volja otroka ni nujno istovetna z njegovo koristjo, zlasti dolgoročno. Državni organi zato niso dolžni brezpogojno upoštevati volje otroka, četudi jo je izrazil na jasen, nedvoumen način. Pomen in teža otrokove volje sta namreč odvisna zlasti od stopnje njegove zrelosti. Otroka v starosti od pet do sedem let in od dve do štiri leta sta še izrazito nezrela, zato njuna volja pravno ne more biti upoštevna. Posledično ni nobene potrebe po tehtanju njune sicer (jasno izražene) volje s pravnomočno sodno odločbo.
- UPRS sodba in sklep U 2005/2006Upravno sodišče RS · 20. 9. 2006
Upravno sodišče določili 1. odstavka 213. člena ZZZDR in 4. odstavka 409. člena ZPP- tudi v kontekstu MKOP - uporablja v tem smislu, da obstoji obveznost za (upravne organe in) upravno sodišče, da postavi(jo) posebnega kolizijskega skrbnika otroku v primeru, ko na eni strani stojijo interesi staršev skupaj z interesi za uveljavljanje določenega koncepta varovanja otrokovih koristi s strani centra za socialno delo in so ti interesi oziroma koncepti (lahko) v navzkrižju z interesi ali otrokovimi pogledi na njegove koristi na drugi strani. Otrok, čigar eden od staršev živi v tujini in je državljan druge države EU, ne sme biti v slabšem položaju glede procesnih pravic v zvezi z udeležbo tega starša v postopkih, ki zadevajo otroka, glede na položaj drugih otrok, katerih starši ne živijo v drugi državi EU. Vprašanje procesne udeležbe otrokovega očeta v postopku je treba ločiti od instituta privoljenja v oddajo v rejništvo. V primeru oddaje otroka v rejništvo zadošča privoljenje tistega roditelja, pri katerem otrok živi, kar pa ne pomeni, da organ ni bil dolžan poskusiti pritegniti v postopek otrokovega očeta in ugotoviti njegovo voljo, mnenje, prek njega ugotoviti relevantna dejstva,
- UPRS sodba U 46/2003Upravno sodišče RS · 16. 3. 2004
Določitev pogostosti stikov očeta z otrokom je potrebno podrediti predvsem otrokovi koristi, ter pri odločitvi skladno z določbo 3. člena MEKUOP upoštevati tudi pravico otroka mlajšega od 18 let, ki izkazuje zadostno stopnjo razumevanja, da v postopku za določitev stikov izrazi svoje mnenje.