Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o mednarodnem cestnem prometu (BCZCP)

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o mednarodnem cestnem prometu, podpisan 21. marca 1997 v Pragi.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:* Vlada Republike Slovenije in Vlada Češke republike (v nadaljevanju “pogodbenici“) sta se, v želji podpreti obojestransko ugoden razvoj trgovskih in gospodarskih odnosov, olajšati ter urediti mednarodni cestni prevoz potnikov in blaga med obema državama oziroma tranzit čez njiju, ob spoštovanju zahtev za varstvo okolja in varnosti v cestnem prometu sklenili naslednje:

(1)Določila tega sporazuma se nanašajo na mednarodni cestni prevoz oseb in stvari med Republiko Slovenijo in Češko republiko ter tranzit čez njuni ozemlji, ki ga bodo opravljali prevozniki držav pogodbenic, ki imajo za to pooblastilo v skladu z zakonskimi predpisi svoje države pogodbenice.

(2)Pristojni organ pogodbenice za izvajanje tega sporazuma je: – v Republiki Sloveniji Ministrstvo za promet in zveze, – v Češki republiki Ministrstvo za promet in zveze.

(1)Pod pojmom “prevoz oseb“ se v smislu tega sporazuma razume prevoz oseb in njihove prtljage z avtobusi na tuj ali svoj račun. Zajema tudi prazne vožnje avtobusov v zvezi s tem prevozom.

(2)Pojem “avtobus“ pomeni cestno motorno vozilo, ki je namenjeno prevažanju oseb in ki ima poleg sedeža za voznika še več kot osem sedežev.

(1)Pojem “redna avtobusna linija“ pomeni prevoz, ki poteka po vnaprej odobreni progi, po vnaprej odobrenem voznem redu in ceni vozovnic, pri čemer potniki vstopajo in izstopajo na kraju odhoda in prihoda kot tudi na odobrenih vmesnih postajališčih.

(2)Vsako redno avtobusno linijo med pogodbenicama kakor tudi tranzit čez njuni ozemlji, morajo odobriti pristojni organi pogodbenic na podlagi medsebojnega sporazuma.

(3)Vlogo za dovoljenje vloži prevoznik pri pristojnem organu pogodbenice v državi, kjer ima sedež ali prebivališče in kjer so registrirana njegova vozila.

(4)Vloga iz tretjega odstavka mora vsebovati te podatke: a) ime prevoznika, njegov sedež ali prebivališče oziroma tudi kraj podjetja s popolnim naslovom, b) vrsto prevozništva, c) zahtevano trajanje veljavnosti dovoljenja, d) dobo obratovanja in število voženj (npr. dnevno, tedensko), e) vozni red, f) opis proge (vsa postajališča za vstop in izstop potnikov, mejni prehodi), g) dolžino proge za vožnjo tja in nazaj, h) čas vožnje in čas odmora voznikov, i) število sedežev v avtobusu, j) voznina in tarifni pogoji.

(5)Pristojni organ pogodbenice iz tretjega odstavka bo vlogo, ki vsebuje vse predpisane podatke in svoje mnenje predložil pristojnemu organu druge pogodbenice, ki bo odločal o izdaji dovoljenja za tisti del redne avtobusne linije, ki poteka čez ozemlje njegove države, na podlagi veljavnih zakonskih predpisov.

(6)Izdano dovoljenje velja največ pet let in se lahko na zahtevo podaljša.

(1)“Prevoz na stalni progi sem in tja“ po tem sporazumu pomeni promet, s katerim se vnaprej sestavljene skupine potnikov prevažajo v nekaj vožnjah tja in nazaj z istega izhodiščnega območja na ozemlju države ene od pogodbenic v isto ciljno območje na ozemlju druge pogodbenice. Ista skupina potnikov, ki so jih prepeljali na ciljno območje, mora biti prepeljana nazaj na izhodiščno območje. Pod izhodiščnim in ciljnim območjem se razume kraj na začetku poti in ciljni kraj poti kot tudi kraji, ki ležijo od tod v razdalji do 50 km po cesti. Prevoz na stalni progi sem in tja vsebuje razen prevoza tudi nastanitev skupine potnikov na cilju. Prva vožnja nazaj in zadnja vožnja tja morata biti brez potnikov.

(2)Vsak prevoz na stalni progi sem in tja mora dovoliti pristojni organ druge pogodbenice. Vlogo za dovoljenje predloži prevoznik pristojnemu organu pogodbenice v državi, kjer ima sedež oziroma prebivališče in kjer so registrirana njegova vozila, in sicer najpozneje 30 dni pred načrtovanim datumom začetka prevoza na stalni progi sem in tja.

(3)Vloga za dovoljenje po drugem odstavku mora vsebovati ime prevoznika, njegov sedež ali prebivališče oziroma kraj podjetja s popolnim naslovom, število voženj, datum vsake vožnje in progo vožnje, registrsko številko vseh avtobusov, ki bodo uporabljeni v prevozu na stalni progi sem in tja, in potrdilo, ki zadeva kraj namestitve in trajanje bivanja.

(4)Mešana komisija, ustanovljena po 13. členu tega sporazuma, je pooblaščena, da se dogovori o načinu in postopku za izdajo dovoljenja in o vseh spremljajočih dokumentih.

(1)Priložnostni prevoz oseb pomeni drugačen prevoz od prevozov iz 3. in 4. člena tega sporazuma.

(2)Za priložnosti prevoz oseb med državama pogodbenicama ali za tranzit ni potrebno dovoljenje v naslednjih primerih: a) če gre za prevoz, pri katerem je isti avtobus uporabljen za prevoz iste skupine potnikov ves čas potovanja in ki jih pripelje nazaj na kraj odhoda (“potovanja z zaprtimi vrati“), b) če gre za prevoz, pri katerem skupino potnikov pripelje prevoznik ene od pogodbenic na ozemlje druge pogodbenice in avtobus zapusti to ozemlje prazen.

(3)Za priložnostni prevoz oseb, ki ne ustreza določilu drugega odstavka, je potrebno dovoljenje pristojnega organa druge pogodbenice. Vlogo za dovoljenje predloži prevoznik pristojnemu organu pogodbenice v državi, kjer ima sedež ali prebivališče in kjer so registrirana njegova vozila in sicer najpozneje 30 dni pred zahtevanim datumom začetka priložnostnega prevoza.

(4)Vloga iz tretjega odstavka mora vsebovati ime prevoznika, njegov sedež in prebivališče oziroma kraj, kjer je podjetje, s popolnim naslovom, vrsto prevoza, število voženj, datum vsake vožnje in njeno progo ter registrsko številko vseh avtobusov, s katerimi naj bi se opravljale priložnostne vožnje.

(5)Pristojni organi pogodbenic si izmenjajo dogovorjeno število dovoljenj za priložnostni prevoz, omenjen v tretjem odstavku.

(6)Mešana komisija, ki je ustanovljena na podlagi 13. člena tega sporazuma, se sporazume o kontrolnih dokumentih za priložnostni prevoz oseb.

(1)Prevoznik ene pogodbenice mora imeti dovolilnico pristojnega organa druge pogodbenice, ki mu daje pravico do opravljanja mednarodnega cestnega prevoza stvari na ozemlju in z ozemlja države druge pogodbenice ali za tranzit čez to ozemlje, z izjemo primerov, ki so navedeni v 7. členu.

(2)Dovolilnica velja za eno vožnjo tja in nazaj na ozemlju in z ozemlja države druge pogodbenice, vključno s prevozom stvari ob vrnitvi ali za eno tranzitno vožnjo tja in eno tranzitno vožnjo nazaj čez ozemlje.

(3)Za prevoz stvari med drugo državo pogodbenico in tretjo državo, pa naj si bo v smeri tretje države ali iz tretje države, je potrebna posebna dovolilnica.

(4)To dovolilnico lahko uporablja samo prevoznik, ki mu je bila izdana. Velja za prevoze z motornimi vozili brez prikolice ali s priklopniki in prikolicami ne glede na državo, v kateri je prikolica ali priklopnik registriran.

(5)V tekočem letu izdana dovolilnica velja vedno od 1. januarja tega leta do 31. januarja v naslednjem letu.

(6)Mešana komisija, ustanovljena po 13. členu, če je nujno potrebno pa tudi pristojni organi obeh pogodbenic, se dogovorijo za letni kontingent in vrsto dovolilnic glede na razvoj medsebojnega gospodarskega sodelovanja in potrebe zunanje trgovine in pristojni organi si potem izmenjajo dogovorjeno število dovolilnic.

Dovolilnice, ki so navedene v prvem in tretjem odstavku 6. člena tega sporazuma, niso potrebne za: a) prevoz stvari na letališče in z njega pri nepredvideni spremembi poletov; b) prevoz poškodovanega ali pokvarjenega motornega vozila in njegove prikolice; c) prevoz posmrtnih ostankov; d) prevoz stvari pri selitvi gospodinjstev v ustreznih posebnih vozilih; e) prevoz poštnih pošiljk; f) prevoz pripomočkov in drugih potrebščin ter živali za gledališke, glasbene in druge kulturne prireditve, za športne in rekreacijske namene, za razstave in velesejme, za cirkuške predstave ali zabavišča ali za filmska, radijska in televizijska snemanja, če se omenjeni predmet, oprema in živali začasno uvažajo oziroma izvažajo. g) prevoz čebel in ribjega zaroda; h) prevoz medicinskega in drugega materiala kot pomoč ob naravnih nesrečah in za prevoz stvari v človekoljubne namene; i) prazna vozila, s katerimi se zamenjajo pokvarjena vozila in ki opravijo prvotni prevoz stvari; j) vozila tehnične pomoči, za popravilo in vleko pokvarjenih vozil (servisna remontna vozila); k) vozila z nosilnostjo do 3.500 kg ali skupno maso do 6.000 kg. l) prevoz, ki se navezuje na kombinirani prevoz, kjer bo cestno omrežje uporabljeno v obsegu, o katerem se bo dogovorila mešana komisija ustanovljena po 13. členu.

(1)Kar zadeva maso in dimenzije vozil, se pogodbenici zavezujeta, da ne bosta v zvezi z vozili, registriranimi v drugi državi pogodbenici, uveljavljali strožjih pogojev, kot veljajo za vozila, registrirana v lastni državi.

(2)Če masa ali dimenzija vozila oziroma sestave vozil, ki opravlja prevoz, presežejo dovoljeno mejo, ki velja v drugi državi pogodbenici, je treba pred začetkom prevoza dobiti posebno dovoljenje organov omenjene pogodbenice.

(3)Pogodbenici se medsebojno obvestita o organih, ki so navedeni v drugem odstavku.

Za prevoz oseb in stvari med dvema krajema na ozemlju druge države pogodbenice je potrebno posebno dovoljenje njenega pristojnega organa.

(1)Ta sporazum ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz drugih sporazumov.

(2)Razen določil tega sporazuma morajo prevozniki iz obeh držav in posadke njihovih vozil na ozemlju druge države pogodbenice spoštovati notranjo zakonodajo, ki v tej državi velja.

(3)Dovoljenja in drugi dokumenti, ki so obvezni po tem sporazumu, morajo biti v vozilu, na katero se nanašajo, in se morajo na zahtevo uradne osebe pristojnega organa predložiti organu pogodbenice.

(1)Vozila, registrirana v eni od držav pogodbenic, ki opravljajo mednarodni cestni prevoz stvari čez ozemlje druge države pogodbenice na podlagi dovoljenja v okviru dogovorjenega kontingenta po 6. členu sporazuma ali prevoz, omenjen v 7. členu sporazuma, kakor tudi vozila, ki opravljajo mednarodni prevoz oseb omenjen v prvem odstavku 2. člena, so vzajemno oproščena vseh davkov in upravnih pristojbin, z izjemo primerov, navedenih v drugem odstavku.

(2)Oprostitve, navedene v prvem odstavku, se ne nanašajo na: a) davke, zajete v ceni goriva, b) pristojbine, ki se nanašajo v enakem obsegu na vozila, registrirana v obeh državah pogodbenicah, ali za uporabo nekaterih odsekov ali kategorij cest, mostov, predorov ali trajektov oziroma c) upravne pristojbine v zvezi s prevozi po 8. členu, d) davek, zajet v ceni za popravilo vozila, če se popravilo opravlja v državi druge pogodbenice.

(3)Oprostitve iz prvega odstavka se ravno tako ne nanašajo na prevoz stvari, ki se opravlja na podlagi dovoljenja, izdanega v okviru dogovorjenega kontingenta po 6. členu sporazuma.

(4)Gorivo v normalnih rezervoarjih, ki so vgrajeni v motornih vozilih že pri proizvajalcu, je oproščeno carine, davka, dajatev in pristojbin, ki se zahtevajo pri uvozu.

(5)Nadomestni deli, začasno uvoženi v drugo državo, ki so namenjeni popravilu že uvoženega vozila, so oproščeni carine, davkov in pristojbin, ki se zahtevajo pri uvozu. Zamenjani nadomestni deli se morajo izvoziti nazaj ali pa se uničijo pod nadzorom pristojnih carinskih organov druge države.

(1)Če prevoznik ali posadka težje ali ponovno krši določila tega sporazuma oziroma druge zakonske predpise, ki veljajo v drugi državi, lahko pristojni organ države pogodbenice, v kateri je vozilo registrirano, na zahtevo pristojnega organa pogodbenice tiste države, na katere ozemlju je prišlo do kršitve, a) izreče prevozniku opomin ali b) začasno, delno ali popolnoma prekliče pravico prevoznika do opravljanja prevozov na ozemlju države druge pogodbenice.

(2)Pristojni organ, ki se je odločil za enega od ukrepov iz prvega odstavka, mora o tem obvestiti pristojni organ druge pogodbenice.

(3)Določbe tega člena ne izključujejo sankcij, ki jih lahko odredijo sodišča ali pristojni organi države, na katere ozemlju so bili kršeni zakonski predpisi te države.

(1)Pogodbenici ustanovita Mešano komisijo. Mešana komisija bo razen nalog, ki so izrecno navedene v predhodnih določilih tega sporazuma, nadzirala pravilno izvajanje določil sporazuma in pogodbenicama predlagala ukrepe za izboljšanje in olajšanje cestnega prometa, zaščito življenjskega okolja in varnost v cestnem prometu na ozemlju držav pogodbenic tega sporazuma.

(2)Omenjena komisija se sestane na zahtevo pristojnega organa ene od pogodbenic in ta zasedanja bodo potekala izmenično na ozemlju držav pogodbenic.

(3)Kateri koli problem, ki zadeva razlago ali izvajanje tega sporazuma, se obravnava na zasedanju zgoraj omenjene Mešane komisije. Če Mešana komisija v konkretnem primeru ne najde rešitve, se bo problem reševal z razpravo obeh pogodbenic.

(1)Sporazum morata sprejeti v skladu z zakonskimi predpisi svojih držav obe pogodbenici in začne veljati trideseti dan po izmenjavi diplomatskih not, s katerimi se pogodbenici obvestita o tem sprejetju. Kot dan izmenjave not se šteje datum poznejše note.

(2)Sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. V takem primeru veljavnost tega sporazuma poteče 6 mesecev po datumu izročitve obvestila drugi pogodbenici. Sestavljeno v Pragi dne 21. marca 1997 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in češkem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni. Za Vlado Republike Slovenije Anton Bergauer l. r. Za Vlado Češke republike Martin Riman l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe. Št. 326-07/99-15/1 Ljubljana, dne 22. aprila 1999 Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. * Besedilo izvirnika v češkem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.