33. člen ZPIZ-1

Po določbi iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva, da navedeno ravnanje stečajnega dolžnika (pasivnost pri oddaji podatkov, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov) predstavlja zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Ker pa je domneva izpodbojna, lahko stečajni dolžnik izpodbija dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva ter dokazuje, da odpust njegovih obveznosti ni v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o.. V obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra. Zato je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje tožnice, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.

V smislu 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je bilo obvezno zavarovanje poslovodnih oseb in družbenikov do uveljavitve novele zakona ZPIZ-1 s 1. 1. 2002 obvezno le, če so dosegle takšne dohodke, ki so predstavljali osnovo za obračun dohodnine, najmanj v znesku minimalne plače, in če niso bile obvezno zavarovane na drugi podlagi. Oba pogoja sta morala biti izpolnjena kumulativno, saj sicer do 31. 12. 2001 za takšne osebe zavarovanje ni bilo obvezno. Od uveljavitve novele ZPIZ-1 od 1. 1. 2002 dalje pogoj osnove za obračun dohodnine najmanj v višini minimalne plače ni bil več določen. Ker sodišče prve stopnje teh pravno relevantnih dejstev za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 ni ugotavljalo, je tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjskega posamičnega upravnega akta o lastnosti zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2000 dalje (do 17. 4. 2011 ter od 8. 7. 2011 do 18. 8. 2011) preuranjeno zavrnilo.

Tožnica se je bila dolžna zavarovati na podlagi vzpostavljenega pravnega razmerja (družbeništva v zasebni družbi), ne glede na dosežen dohodek. Skladno z 2. odstavkom 15. člena v zvezi s 3. alineo 33. člena ZPIZ-1 se namreč družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, obvezno zavarujejo in niso zavarovane na drugi podlagi. Tožnica je bila vpisana v register in ni bila zavarovana na drugi podlagi.

Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1). Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.

Tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na drugi podlagi, bil pa je družbenik v zasebni družbi, ki jo je tudi osebno vodil, zato je bilo s tem izkazano dejansko stanje, kot ga ureja drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 (po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi). Gre za obvezno zavarovanje, ki nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje.

ZPIZ-1 v 7. členu jasno določa, da (obvezno) zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, ter da nastanek takega pravnega razmerja sporoči nosilcu zavarovanja zavezanec za prijavo. Na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi.

Tožnica je bila v spornem obdobju v določeni družbi vpisana v poslovni register kot družbenica in hkrati pooblaščena za zastopanje zasebne družbe. Vpis družbeništva zasebne gospodarske družbe, s pooblastilom za zastopanje družbe, pomeni nastanek pravnega razmerja, za katero glede na načelno določbo 2. odst. 7. člena ZPIZ-1 ex lege nastane zavarovalno razmerje. Pravna podlaga je podana v 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po kateri se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšno zavarovalno razmerje glede na 1. alineo 33. člena ZPIZ-1 traja od dneva vpisa v register in se zaključi z izbrisom iz registra. Zato tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka ter na ugotovitev, da tožnica v spornem obdobju nima lastnosti zavarovanke na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.

Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana, ko tožnica ni bila več vključena v obvezno zavarovanje po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1, niti na katerikoli drugi podlagi, je pa bila ena od dveh družbenikov zasebne družbe in oseba, pooblaščena za zastopanje zasebne družbe, in je bila od določenega dne dalje edina družbenica in edina oseba, pooblaščena za zastopanje v drugi zasebni družbi. Samo zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, kakor to določa drugi odstavek 45. člena ZMEPIZ. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da tožnica nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, ni utemeljen.

Tožnica v spornem obdobju ni bila vključena v obvezno zavarovanje. V tem obdobju ni bila v delovnem razmerju in ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila lahko obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana in tudi ni bila na šolanju. Z vpisom v poslovni register Republike Slovenije tožnice kot družbenice in poslovodne osebe v zasebni družbi pa je bil izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da so bili s tem izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju ni imela lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, ni utemeljen. Zgolj izdaja odmerne odločbe je vezana na zastaralni rok, ki velja za pravico do odmere prispevka (3. čl. ZDavP-2 v zvezi s 125. čl. ZDavP-2), medtem ko za izdajo ugotovitve odločbe, s katero je tožena stranka zgolj ugotovila obstoj statusa zavarovanke, ki je nastal že na podlagi zakona, zakon takšnega zastaralnega roka ne določa.

Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je specialne narave v razmerju do splošnih pojmov in ne vsebuje pogoja glede doseganja določene višine dohodka. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavaruje družbenik iz zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana v spornem obdobju, ko je tožnik postal družbenik in sočasno tudi poslovodna oseba družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec invalidske pokojnine. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. V skladu s 7. členom ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Pravno razmerje v konkretnem primeru je nastalo, ko se je tožnik vpisal v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba d.o.o. Ugotovljena 100 % telesna okvara in pridobljena pravica do invalidnine ne vpliva na nastalo razmerje in na samo lastnost zavarovanca.

Neskladje med listinama glede datuma vključitve v obvezno zavarovanje bi tožnik lahko uveljavil že v prvotno končanem postopku. Zato zatrjevane nove okoliščine ne more uspešno uveljaviti v obnovljenem postopku, niti v tem sporu zahtevati ponovne odmere starostne pokojnine z dnem, ko je bil ponovno vključen v obvezno zavarovanje s polovičnim delovnim časom, saj je pogoj za polno starostno upokojitev tudi prenehanje obveznega zavarovanja v celoti (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1).

V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, za iste fizične osebe. Dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, je tako onemogočena. Zato tako razmerje ne more biti pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR-1. V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodenja družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevano takšno pravno razmerje, ko poslovodja posebej ni obvezno zavarovan na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega iz naslova opravljanja te funkcije takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodka najmanj v znesku minimalne plače. Oba pogoja skupaj s statusom poslovodenja predstavljata pravno podlago za nastanek obveznega zavarovanja. Ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register do nje

Po tretji alineji 33. člena ZPIZ-1 se zavarovalno razmerje družbenika, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi, zaključi z dnem izbrisa iz sodnega registra. Odločilno je torej to dejstvo, ne pa odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.

Tožnik v obdobjih, ko s svojo dejavnostjo ni ustvaril dohodka, ki bi dosegel vsaj minimalno plačo, nima lastnosti zavarovanca kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1, kljub temu da v obvezno zavarovanje v teh obdobjih ni bil vključen.

Pogoj za nastanek pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1 (samozaposleni) je obstoj delovnega dovoljenja (če gre za tujca) in vpis v poslovni register. Eno brez drugega ne tvori pravnega razmerja. Pravno razmerje je končano, ko eno od teh dveh dejstev preneha.

Tožnica je vpisana v register samostojnih podjetnikov. Ker dobiček iz dejavnosti v zadnjih treh letih ni dosegel letnega zneska minimalne plače, izpolnjuje pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno.

Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.

V spornem obdobju je bil torej tožnik vpisan v imenik odvetnikov, zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila s tem podana podlaga za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s peto alinejo prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Ni mogoče biti sočasno zavarovanec v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in upravičenec do pravic iz tega zavarovanja.

Tožnik ima lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposlena oseba od 1. 1. 2002 dalje, za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 pa je potrebno najprej ugotoviti, ali je v tem obdobju njegova osnova dosegla najmanj znesek minimalne plače, saj se le v tem primeru v obvezno zavarovanje vključi kot samozaposlena oseba.