198. člen ZPIZ-1

Ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, določenega v prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2.

Določba desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki zavezancu za plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje daje možnost svobodne odločitve, ali bo prenehal s plačevanjem teh prispevkov ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne upokojitve, ni v nasprotju namenom poklicnega zavarovanja. Tudi zavarovanci, ki so vključeni v obvezno poklicno zavarovanje imajo možnost izbire ali se poklicno upokojijo, ko izpolnijo ustrezne pogoje za to ali pa še naprej ostanejo v delovnem razmerju. Tožnik se je po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine odločil ostati v delovnem razmerju zato tožena stranka ni nezakonito prenehala plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje.

Na podlagi zahteve vložene dne 9. 12. 2014 oziroma dne 21. 1. 2015 dokup pokojninske dobe po 198. členu ZPIZ-1 ni več mogoč. Po prehodni določbi 390. člena ZPIZ-2 bi bil dokup po določbah ZPIZ-1 možen edino v primeru, če bi tožnica zahtevo za dokup vložila pred 31. 12. 2012 tako, da bi se postopek začel še v času veljavnosti ZPIZ-1. Za zahteve za ugotavljanje oziroma dokup pokojninske dobe vložene po 1. 1. 2013, ko je že veljal ZPIZ-2, določba 390. člena ZPIZ-2 ne velja, ampak velja le določba 136. člena ZPIZ-2.

Kljub temu, da je tožnica določeno pokojninsko dobo dopolnila tudi pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ji te tuje dobe pri priznanju in odmeri starostne pokojnine pri tožencu ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo. Pogoj dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v trajanju 20 let ob starosti 62 let in 6 mesecev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2, je namreč izpolnila že z upoštevanjem samo slovenske dobe. Gre za t. i. samostojno starostno pokojnino. Doba, dopolnjena v Makedoniji, bi se ji po po 21. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKSZ) lahko upoštevala le v primeru, da bi pogoj pokojninske dobe za starostno upokojitev po ZPIZ-2 izpolnila le z upoštevanjem skupne, torej slovenske in makedonske zavarovalne dobe. Vendar bi se ji v tem primeru po 22. členu BMKSZ priznal sorazmerni del starostne pokojnine, ne pa samostojna starostna pokojnina.

Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu, prav tako se upoštevajo posledice tega dokupa po veljavnem predpisu. Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse do dokupa. Gre za dobo zunaj zavarovanja, ki lastnost zavarovalne dobe in s tem pravico do vštetja dobi šele s plačilom prispevka. Zato se upošteva po pogojih, veljavnih v času njene pridobitve.

Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.

V zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da se takšna doba vrednoti po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahteve za dokup oz. plačila prispevka. Ker je tožnik prispevke za dokupljenih 5 let, 5 mesecev in 23 dni plačal v mesecu februarju 2013, je tožena stranka dokupljeno obdobje pravilno vrednotila po določbah ZPIZ-1. Obdobje študija in služenja vojaškega roka samo po sebi ni del zavarovalnega obdobja, temveč to postane šele na način in po postopku ter ob pogoju plačila prispevkov. Zato se dokupljeno obdobje vrednoti in všteva šele s plačilom prispevkom, saj se pridobi pravica do vštetja zavarovalne dobe šele od trenutka plačila prispevkov dalje. Šele s tem trenutkom je nastala dokupljena zavarovalna doba in nič prej. Vrednotiti zavarovalno dobo po predpisih, ki so veljali v času študija oziroma služenja vojaškega roka, bi pomenilo, da se upošteva zavarovalna doba po takrat veljavnih predpisih, po takrat veljavnih predpisih pa navedena obdobja niso bila zavarovalna doba, temveč je dokupljeno obdobje postalo zavarovalna doba šele z dnem plačila prispevkov.

Tožnik je dne 29. 5. 2012 v roku, določenem v odločbah za vštetje obdobja zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka v zavarovalno dobo, v celoti poravnal prispevke pokojninske dobe za čas zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka, zato se mu je s tem dnem dokupljena doba lahko štela v pokojninsko dobo in upoštevala pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se vrednoti po določbah tistega zakona, ki je veljal v času zahteve za dokup oziroma plačila prispevkov in ni odločilno, na katero obdobje se nanaša dokupljena doba. Dokupljena doba je vzpostavljena z izdajo odločbe in izpolnitvijo pogojev določenih v odločbi, to je s plačilom prispevka. Brez plačanega prispevka pokojninska doba ne more obstajati. Toženec je dokupljeno pokojninsko dobo vrednotil tako kot določa ZPIZ-1 v določbi 409. člena in pri odmeri pravice do starostne pokojnine odstotkovno vrednotil po zakonu, veljavnem v času vložitve zahteve oziroma plačila prispevka. Ker je toženec dokupljeno pokojninsko dobo pravilno vrednotil glede na datum vložene zahteve in plačanih prispevkov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni z

Tožnici je bil dokup študijskega leta in njegovo vštetje v zavarovalno dobo omogočen v primeru predhodne izpolnitve obveznosti plačila prispevkov v določenem roku. Ker tožnica za čas študija ni plačala prispevkov, ni izpolnjen pogoj iz 198. člena ZPIZ-1 za vštetje enega leta zaključenega dodiplomskega študija v zavarovalno dobo. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se kupljeno leto študija všteje v pokojninsko osnovo, ni utemeljen.

Pri tolmačenju pojma „izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR in prvo alinejo drugega odstavka te zakonske določbe ni mogoče upoštevati tudi dodane dobe iz 193. člena ZPIZ-1.

Čas študija se v zavarovalno dobo upošteva le, če je uspešno zaključen. Ker tožnik študija na znanstvenem magistrskem programu ni zaključil, niso izpolnjeni pogoji za dokup dobe časa tega šolanja na podiplomskem študiju, kljub temu da je kasneje uspešno zaključil specialistični program, ki ne predstavlja nadaljevanja znanstvenega magistrskega programa.

Tožnica, ki je do nastanka invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni dopolnila 6 let, 11 mesecev in 16 dni pokojninske dobe, ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Dopolniti bi morala 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Obdobje zavarovanja, ko je bila tožnica direktorica in družbenica zasebne družbe, se kot pokojninska doba upošteva le, če je plačan prispevek za obvezno zavarovanje.