Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (ZViS-A)

V 6. členu zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US in 35/98 – odločba US) se doda novi prvi odstavek, ki se glasi: “Univerza je avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem.” Sedanji prvi odstavek postane drugi. V njem se uvodni del prvega stavka spremeni tako, da se glasi: “Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja predvsem:” V sedmi alinei drugega odstavka se za besedo “strokovnih” črtata vejica in beseda “akademskih”.

V 7. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: “Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.” Četrti odstavek postane peti, peti pa šesti. V njem se v prvem stavku za besedama “iz drugega” dodata besedi “in četrtega”.

V 10. členu se doda peti odstavek, ki se glasi: “Članica univerze ima lahko žiro račun.”

13. člen se spremeni tako, da se glasi: “Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, je lastnik premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov. Visokošolski zavod upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom, če s tem zakonom ni drugače določeno. Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod iz prvega odstavka tega člena lahko odtuji ali obremeni nepremičnino oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z ustanoviteljem. Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.”

V 16. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: “Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti se preverja najmanj vsakih sedem let.” V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti, se pred besedo “pogojev” dodata besedi “in preverjanje”.

V drugem odstavku 20. člena se za besedo “senat” dodajo vejica in besedi “akademski zbor”. V četrtem odstavku 20. člena se za besedo “senat” dodajo besedi “akademski zbor” in vejica.

Tretji in četrti odstavek 21. člena se črtata in nadomestita z novim tretjim odstavkom, ki se glasi: “Senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole sestavljajo visokošolski učitelji, če tako določa statut, pa tudi znanstveni delavci. Sestavljen mora biti tako, da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja visokošolskega zavoda. Število članov senata se določi s statutom.” Peti odstavek 21. člena postane četrti. Doda se novi peti odstavek 21. člena, ki se glasi: “Po svoji funkciji so člani senata univerze tudi predstavniki študentskega sveta univerze, člani senata fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole pa tudi predstavniki študentskega sveta teh visokošolskih zavodov. Študenti imajo v senatu najmanj sedmino članov.”

Doda se novi 21.a člen, ki se glasi: Akademski zbor članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Pri njegovem delu sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora. Način njihovega sodelovanja se določi s statutom. Akademski zbor: – izvoli senat, – senatu predlaga kandidate za dekana, – obravnava poročila o delu visokošolskega zavoda ter daje predloge in pobude senatu, – opravlja druge naloge, določene s statutom. Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsdsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje. Če ima akademski zbor, ki se oblikuje v skladu s prvim odstavkom tega člena, več kot 200 članov, se oblikuje tako, da imajo posamezne skupine sorazmerno število predstavnikov, pri čemer akademski zbor ne more imeti manj kot 100 članov. Način oblikovanja akademskega zbora iz prejšnjega odstavka se določi s statutom.”

V 23. členu se črtata prvi stavek in četrta alinea prvega odstavka. Zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Rektorja izvolijo vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so na univerzi zaposleni s polnim delovnim časom. Volilno pravico ima tudi predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze.”

V 24. členu se črta četrta alinea prvega odstavka. Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: “Za dekana članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je na njem zaposlen kot visokošolski učitelj. Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo.” Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti.

31. člen se spremeni tako, da se glasi: “Dejavnost študentskih domov je javna služba. Opravljajo jo lahko univerze, drugi zavodi, gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe. Pri opravljanju dejavnosti morajo zagotoviti zastopanje študentskih interesov pri upravljanju. Študentski dom se lahko ustanovi v okviru univerze kot njena članica. Organa študentskega doma, članice univerze, sta direktor in študentski svet stanovalcev. Študenti, člani študentskega sveta stanovalcev, zastopajo študentske interese pri upravljanju v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.”

V 32. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: “Interdisciplinarne študijske programe na predlog senata članic sprejema senat univerze.” V sedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti, se namesto besede “in” postavi vejica, za besedo “drugega” pa dodata besedi “in tretjega”; na koncu se dodata nova stavka, ki se glasita: “Sestavni del diplome je “Priloga k diplomi”. Sestavine obrazca določi minister, pristojen za visoko šolstvo, na predlog Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.” Sedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti.

38. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: “V visokošolski študij se lahko vpiše, kdor je opravil maturo. V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature. Ustrezni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom. V študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določenem s študijskim programom. S študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost. Pogoji za vpis v podiplomski študij se določijo s študijskim programom v skladu s statutom.”

V četrtem odstavku 40. člena se doda nova tretja alinea, ki se glasi: “– kraj izvajanja študijskega programa,” Dosedanja tretja, četrta, peta in šesta alinea postanejo četrta, peta, šesta in sedma.

V drugem odstavku 41. člena se za besedami “dosežen pri maturi” ter za besedama “predmetih mature” obakrat postavi vejica in dodata besedi “poklicni maturi”.

10. točka 49. člena se spremeni tako, da se glasi: “10. daje mnenje k predpisu iz 75. člena,”.

V prvem odstavku 52. člena se pred piko dodata besedi “ter lektor”.

V prvem odstavku 54. člena se beseda “lektor” nadomesti z besedo “bibliotekar”.

V prvem odstavku 55. člena se besedi “visokošolskega učitelja” nadomestita z besedami “docent, izredni profesor in redni profesor”. V petem odstavku se za besedo “predavatelja” vstavita besedi: “ali lektorja,”.

V prvem odstavku 56. člena se za besedo “predavatelje” dodata beseda “lektorje” in vejica. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “Redne profesorje in znanstvene svetnike visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, voli senat visokošolskega zavoda. Pred izvolitvijo v naziv si mora pridobiti soglasje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.” Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

V drugi alinei prvega odstavka 63. člena se za besedama “višjega predavatelja” črta “in” in doda vejica, za besedo “predavatelja” pa dodata besedi “in lektorja”. Doda se novi drugi odstavek, ki se glasi: “Če z neposredno tedensko pedagoško obveznostjo, določeno v prejšnjem odstavku, ni mogoče izvesti študijskih programov, lahko pristojni organ visokošolskega zavoda visokošolskemu učitelju oziroma sodelavcu določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ: – dve uri docentu, izrednemu in rednemu profesorju, – tri ure višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju, – štiri ure asistentu.” Sedanji drugi odstavek postane tretji. Spremeni se tako, da se glasi: “Neposredno tedensko pedagoško obveznost in največ štiri ure dodatne tedenske pedagoške obveznosti za druge visokošolske sodelavce določi rektor oziroma dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom.” Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi: “Dodatna tedenska pedagoška obveznost se obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost.”

69. člen se spremeni tako, da se glasi: “Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.”

73. člen se spremeni tako, da se glasi: Univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, se zagotavljajo sredstva za: – pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno-administrativno in drugo infrastrukturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost), – s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, in univerzitetni šport (v nadaljnjem besedilu: obštudijska dejavnost), – investicije in vzdrževanje ter – spodbujanje kakovosti študija, pomlajevanja strukture visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, nalog, pomembnih za razvoj visokega šolstva, in mednarodnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: razvojne naloge). Sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost se določijo ob upoštevanju študijskega področja, števila vpisanih študentov v študijskem letu in diplomantov v preteklem koledarskem letu. V državnem proračunu se sredstva za univerze oblikujejo in zagotavljajo pri posrednem proračunskem porabniku univerzah, za samostojne visokošolske zavode pa pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo. V postopku priprave državnega proračuna univerze in samostojni visokošolski zavodi ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, predložijo finančno ovrednoten letni program in poročilo komisije za kvaliteto visokega šolstva iz 80. člena zakona. Sredstva za investicije in vzdrževanje se določijo v državnem proračunu za posamezno univerzo oziroma samostojne visokošolske zavode pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo. Sredstva za razvojne naloge se določijo v državnem proračunu pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo.”

Za 73. členom se doda novi 73.a člen, ki se glasi: Republika Slovenija koncesioniranim samostojnim visokošolskim zavodom dodeljuje sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost. Republika Slovenija lahko visokošolskim zavodom iz prejšnjega odstavka in zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, prek javnih razpisov dodeljuje sredstva za razvojne naloge.”

Za 73.a členom se doda novi 73.b člen, ki se glasi: Republika Slovenija subvencionira bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih, pri drugih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob. Pri subvencioniranju bivanja študentov, državljanov Republike Slovenije, se upošteva učna oziroma študijska uspešnost, materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter socialne in zdravstvene razmere študenta. Podrobnejše določbe o subvencioniranju po prejšnjih dveh odstavkih predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.”

74. člen se spremeni tako, da se glasi: “Sistemizacijo delovnih mest določi na univerzi rektor, na samostojnem visokošolskem zavodu pa dekan. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vodi evidenco zaposlenih. Univerza oziroma koncesionirani samostojni visokošolski zavod mu dvakrat letno posreduje osebne podatke o delavcih v skladu z zakonom. Obrazec za zbiranje osebnih podatkov v skladu s posebnimi predpisi predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.”

75. člen se spremeni tako, da se glasi: Financiranje po 73. in 73.a členu zakona se podrobneje uredi s posebnim predpisom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.”

V tretjem odstavku 77. člena se za besedo “Slovenije” dodajo besede “in državljanom članic Evropske unije”.

93. člen se črta.

96. člen se črta.

Univerze in samostojni visokošolski zavodi uskladijo svoje statute z določili tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Državni zbor sprejme akt o preoblikovanju univerz najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister, pristojen za visoko šolstvo, sprejme obrazca iz 12. in 26. člena ter predpis iz zadnjega odstavka 25. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Določbe o poklicni maturi iz 13. in 15. člena tega zakona začnejo veljati za generacijo, ki bo končala izobraževanje po programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe v šolskem letu 2001/2002.

Vlada Republike Slovenije sprejme posebni predpis iz 27. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Do uveljavitve predpisov iz zadnjega odstavka 25. člena in 27. člena tega zakona se javna služba v visokem šolstvu financira v skladu s 64. členom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I) in sklepom o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92).

Do uveljavitve predpisa iz 27. člena tega zakona si mora visokošolski zavod k sistemizaciji delovnih mest pridobiti soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.

Prenos lastninske pravice za premoženje iz 4. člena tega zakona in druga premoženjsko-pravna razmerja v zvezi s tem ter vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti se uredi v treh letih po uveljavitvi tega zakona s pogodbo med državo Republiko Slovenijo in univerzami ter samostojnimi visokošolskimi zavodi, po stanju na dan 1. 3. 2000.

Z dnem uveljavitve tega zakona Republika Slovenija postane ustanoviteljica študentskih domov, ki so na ta dan opravljali javno službo. Akt o ustanovitvi študentskega doma, ki se ustanovi kot članica univerze, sprejme Državni zbor Republike Slovenije, če se ustanovi kot samostojni javni zavod, pa Vlada Republike Slovenije v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe iz 2. in 28. člena o položaju državljanov članic Evropske unije pa z dnem, ko bo Republika Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Št. 602-04/92-14/16 Ljubljana, dne 25. novembra 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.