iuris
§ zakonZakon o zdravniški službi · ZZdrS · velja od 18. 12. 1999

10. člen ZZdrS

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 10. 5. 2024Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 528/2022-34Upravno sodišče RS · 2024

    Iz zakona izhaja, da sta opravljanje zdravniške službe, za kar je pogoj vpis v register zdravnikov, in članstvo v Zbornici neločljivo povezana in eno brez drugega ni mogoče. Tako ni mogoče zahtevati, da se zdravnik izbriše iz članstva Zbornice in ostane vpisan v registru zdravnikov. To izhaja tudi iz Pravilnika o zdravniškem registru, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da z vpisom v zdravniški register zdravnik postane član Zbornice. Eno brez drugega torej ni mogoče, oziroma je izbris iz članstva Zbornice mogoč le z izbrisom iz registra. Tožnik je iz odločbe z dne 21. 4. 2016 lahko razbral, da je bil izbrisan iz registra zdravnikov in če je štel, da je toženka odločila v nasprotju s predpisom ali z njegovo zahtevo, ker naj bi ga lahko izbrisala le iz članstva Zbornice, ne pa tudi iz registra zdravnikov, bi zoper odločbo lahko vložil pritožbo.

  • UPRS Sodba II U 217/2017-17Upravno sodišče RS · 2019

    Na podlagi določb ZZdrS se lahko licenca podeli le zdravniku, torej fizični osebi, zato mora nato ta fizična oseba tudi urejati podaljšanje licence. Zakon posebej predpisuje pogoj, brez katerega koncesije ni mogoče opravljati (t. j. licenca), torej koncesije brez tega pogoja ni mogoče opravljati, zato jo je dopustno odvzeti za nazaj (retroaktivno), torej od dne, ko ta pogoj več ni izpolnjen.

  • VSRS Sklep X Ips 258/2014Vrhovno sodišče RS · 2014

    Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki. V obravnavani zadevi je predmet izpodbijana odločba, s katero je bilo revidentki naloženo opravljanje preizkusa usposobljenosti kot pogoja za podelitev licence na področju splošne medicine (specialist). Posledice izpodbijanega akta, ki jih revidentka zatrjuje, po presoji Vrhovnega sodišča niso zelo hude posledice v smislu pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ji izpodbijani akt le začasno, dokler ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, onemogoča samostojno opravljanje specialistične zdravstvene dejavnosti, ob tem pa revidentka sama navaja, da je zaposlena v zdravstvu, na delu, za katero se specializacija ne zahteva, torej se ji zaradi izpodbijanega akta njen (socialno-ekonomski) položaj ne poslabšuje.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 2. 2026
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 24. 2. 2026 · trenutno
  2. 8. 1. 2004 – 23. 2. 2026
  3. 10. 12. 1999 – 7. 1. 2004

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 6Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 5. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS Sodba I U 528/2022-34
    Upravno sodišče RS · 10. 5. 2024besedilo 2004–2026

    Iz zakona izhaja, da sta opravljanje zdravniške službe, za kar je pogoj vpis v register zdravnikov, in članstvo v Zbornici neločljivo povezana in eno brez drugega ni mogoče. Tako ni mogoče zahtevati, da se zdravnik izbriše iz članstva Zbornice in ostane vpisan v registru zdravnikov. To izhaja tudi iz Pravilnika o zdravniškem registru, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da z vpisom v zdravniški register zdravnik postane član Zbornice. Eno brez drugega torej ni mogoče, oziroma je izbris iz članstva Zbornice mogoč le z izbrisom iz registra. Tožnik je iz odločbe z dne 21. 4. 2016 lahko razbral, da je bil izbrisan iz registra zdravnikov in če je štel, da je toženka odločila v nasprotju s predpisom ali z njegovo zahtevo, ker naj bi ga lahko izbrisala le iz članstva Zbornice, ne pa tudi iz registra zdravnikov, bi zoper odločbo lahko vložil pritožbo.

  • UPRS Sodba II U 217/2017-17
    Upravno sodišče RS · 3. 7. 2019besedilo 2004–2026

    Na podlagi določb ZZdrS se lahko licenca podeli le zdravniku, torej fizični osebi, zato mora nato ta fizična oseba tudi urejati podaljšanje licence. Zakon posebej predpisuje pogoj, brez katerega koncesije ni mogoče opravljati (t. j. licenca), torej koncesije brez tega pogoja ni mogoče opravljati, zato jo je dopustno odvzeti za nazaj (retroaktivno), torej od dne, ko ta pogoj več ni izpolnjen.

  • VSRS Sklep X Ips 258/2014
    Vrhovno sodišče RS · 28. 8. 2014besedilo 2004–2026

    Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki. V obravnavani zadevi je predmet izpodbijana odločba, s katero je bilo revidentki naloženo opravljanje preizkusa usposobljenosti kot pogoja za podelitev licence na področju splošne medicine (specialist). Posledice izpodbijanega akta, ki jih revidentka zatrjuje, po presoji Vrhovnega sodišča niso zelo hude posledice v smislu pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ji izpodbijani akt le začasno, dokler ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, onemogoča samostojno opravljanje specialistične zdravstvene dejavnosti, ob tem pa revidentka sama navaja, da je zaposlena v zdravstvu, na delu, za katero se specializacija ne zahteva, torej se ji zaradi izpodbijanega akta njen (socialno-ekonomski) položaj ne poslabšuje.