13. člen
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtocestnega priključka mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje: Spremljajoči objekti in oprema ceste Odbojne ograje na priključnih cestah se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Višina varovalne žične ograje na robu cestnega telesa je 1,9 m. Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente. Cestninski postaji morata biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajočimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora. Zasaditve Za zagotovitev vpetosti posega v prostor, označitve priključka v prostoru ter za zmanjšanje vplivov burje in snežnih zametov, je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Zasaditev mora temeljiti na v prostoru značilnih oblikah vegetacije avtohtoni vrstni sestavi. Pri zasaditvi je treba upoštevati prometno varnostni vidik (preglednost in optično vodenje voznika) ter racionalno rabo prostora. Oblikovanje reliefa Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief ali obstoječe nasipne brežine avtoceste. Dopustni so nakloni nasipnih brežin 2:3 oziroma 1:2 na spodnjem delu višjih nasipov. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine. Rekultivacija Odsek poljske poti in razširjene dele ob obstoječi cestninski postaji, ki po izgradnji priključka ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo. Površine znotraj priključka je dopustno zasaditi z višjo vegetacijo. Ureditve vodnega in obvodnega prostora Prestavitev vodotoka na območju južnega priključka mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.