Uredba o lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Razdrto

S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Postojna, sprejme lokacijski načrt za avtocestni priključek Razdrto (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, pod št. projekta 4764, avgusta 1999, na podlagi Idejnega projekta, ki ga je izdelal Projekt Nova Gorica, d.o.o., pod št. projekta 4186, junij 1999. Dopolnjeno poročilo o vplivih na okolje v sklopu lokacijskega načrta je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d.d., junija 1999.

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.

Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje: tekstualni del:

-        uredba,

-        obrazložitev lokacijskega načrta,

-        obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta:

-        funkcija območja,

-        prometno tehnična rešitev,

-        ureditev komunalno energetskih infrastruktur,

-        prostorske ureditve po posameznih področjih:

-        ocena stroškov,

-        etape izvajanja lokacijskega načrta,

-        seznam parcel v območju lokacijskega načrta s podatki o lastništvu in rabi,

-        tehnični elementi za zakoličbo parcel,

-        soglasja in mnenja organov in organizacij, grafični del:

-        prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v M 1 : 250000,

-        prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Postojna v M 1 : 5000 in 1 : 25000,

-        pregledni situacijski načrt v M 1 : 50000,

-        ureditvena situacija v M 1 : 1000,

-        idejne rešitve prestavitev, rušitev in prilagoditev obstoječih objektov in naprav,

-        karakteristični prečni in normalni vzdolžni profili,

-        načrt gradbenih parcel v M 1 : 1000,

-        tehnični elementi za zakoličbo v M 1 : 1000. Sestavni del lokacijskega načrta je tudi poročilo o vplivih na okolje, ki vsebuje: tekstualni del:

-        uvod,

-        osnove,

-        poročilo o vplivih na okolje,

-        opozorilo glede celovitosti projekta in poročila, grafični del:

-        pregledna situacija v M 1 : 5000,

-        situacija izvedenih meritev ničelnega stanja v M 1 : 1000,

-        situacija ničelnega stanja vegetacije v M 1 : 2500,

-        situacija omilitvenih ukrepov proti burji, onesnaženosti površinskih vodotokov ter prikaz ogroženega habitata v M 1 : 1000,

-        situacija krajinske ureditve v M 1 : 1000.

Znotraj meje območja urejanja lokacijskega načrta ležijo naslednje parcele oziroma deli parcel katastrske občine Razdrto: 536/3, 536/11, 536/6, 550/4, 542/6, 550/5, 535, 536/10, 2917, 2903/4, 2903/3, 2923/1.

Območje urejanja iz 2. člena te uredbe obsega:

-        območje izključne rabe avtocestnega priključka s spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacija poljske poti s podhodom, podaljšanje obstoječih podvozov, propusti, zadrževalni bazeni, cestninski postaji),

-        območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,

-        območje ureditev vodotokov in melioracijskih sistemov,

-        območje prestavitev in navezav infrastrukturnih objektov in naprav,

-        območje okoljevarstvenih ukrepov.

Avtocestni priključek s severnima in južnima priključnima krakoma se izvede kot navezavo med glavno cesto prvega reda – 409 in avtocesto A1 na odseku med km 9.060 in km 9.760.

Posegi in ureditve na glavni cesti Na glavni cesti prvega reda – 409 se uredi dve novi križišči. Zaradi zagotovitve ustrezne preglednosti se na območju severnega priključka izvede dodaten izkop brežine ob cesti.

Posegi in ureditve na avtocesti Na avtocesti A1 se ohranijo obstoječi tehnični elementi. Na odseku med km 9.060 in km 9.760 se z razširitvijo obstoječih odstavnih pasov izvede zaviralne in pospeševalne pasove v dolžini 250 m, s čimer se skupna širina normalnega prečnega profila na tem odseku razširi z 28,1 m na 30,7 m. Normalni prečni profil avtoceste je 30,7 m, od tega ločilni pas 3 m, dve bankini ob ločilnem pasu po 0,5 m, dva robna pasova po 0,5 m, štirje vozni pasovi po 3,75 m, dve robni črti ob pospeševalnem pasu po 0,5 m, dva zaviralna ali pospeševalna pasova po 3 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve zunanji bankini po 1,3 m. Zaradi urejanja zaviralnega in pospeševalnega pasu se podaljša obstoječi podvoz glavne ceste G l. – 409 pod avtocesto v km 9.490 na obeh straneh za ca. 1,5 m in obstoječi podvoz poljske poti pod avtocesto v km 9.265 na obeh straneh za ca. 1–1,5 m.

Priključne ceste Tehnični elementi priključnih cest se izvedejo z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Maksimalni podolžni sklon je 5%, minimalni podolžni sklon je 0,5%. Normalni prečni profil (v nadaljevanju: NPP) dvosmerne ceste je 10,7 m, in sicer dva vozna pasova po 3,5 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve zunanji bankini po 1,5 m. V območju krivine (R 51 m) je predvidena razširitev za srečevanje tovornjakov s priklopnikom (2 m). NPP enosmerne ceste je 8,9 m, in sicer vozni pas 5,2 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve zunanji bankini po 1,5 m.

Deviacije obstoječih cest in poti Zaradi izgradnje avtocestnega priključka se izvede deviacijo in višinsko prilagoditev obstoječe poljske poti, ki omogoča dostope do kmetijskih površin, z naslednjimi tehničnimi elementi: Maksimalni podolžni sklon je 10,6%, minimalni podolžni sklon je 0,5%. NPP znaša 4 m, od tega vozišče 3 m in dve bankini po 0,5 m. Za potrebe prečkanja priključne ceste se izvede podhod poljske poti pod priključno cesto z minimalno svetlo višino 2,5 m in širino 5 m.

Cestninske postaje Na obeh priključnih cestah se izvede cestninski postaji. Tlorisne dimenzije objekta so 9 x 5,50 m, nadstrešnice pa 12 x 18 m.

Propusti Izvede se naslednje propuste:

-        na območju južnega priključka kanaliziranje obstoječega jarka in cevni propust Ø 100 cm pod priključno cesto,

-        na območju severnega priključka nov cevni propust Ø 60 cm,

-        na območju severnega priključka podaljšanje obstoječega propusta Ø 100 cm pod avtocesto.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtocestnega priključka mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje: Spremljajoči objekti in oprema ceste Odbojne ograje na priključnih cestah se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Višina varovalne žične ograje na robu cestnega telesa je 1,9 m. Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente. Cestninski postaji morata biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajočimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora. Zasaditve Za zagotovitev vpetosti posega v prostor, označitve priključka v prostoru ter za zmanjšanje vplivov burje in snežnih zametov, je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Zasaditev mora temeljiti na v prostoru značilnih oblikah vegetacije avtohtoni vrstni sestavi. Pri zasaditvi je treba upoštevati prometno varnostni vidik (preglednost in optično vodenje voznika) ter racionalno rabo prostora. Oblikovanje reliefa Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief ali obstoječe nasipne brežine avtoceste. Dopustni so nakloni nasipnih brežin 2:3 oziroma 1:2 na spodnjem delu višjih nasipov. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine. Rekultivacija Odsek poljske poti in razširjene dele ob obstoječi cestninski postaji, ki po izgradnji priključka ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo. Površine znotraj priključka je dopustno zasaditi z višjo vegetacijo. Ureditve vodnega in obvodnega prostora Prestavitev vodotoka na območju južnega priključka mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije.

Projektiranje in gradnja komunalno energetskih naprav in objektov mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih. Pogoji za odvodnjavanje so določeni v 19. členu te uredbe.

Vodovod Za potrebe nove cestninske postaje Sever in Jug je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s sanitarno-pitno in požarno vodo z navezavo na vodovodno omrežje naselja Razdrto. Priključni cevovod Ø 100 mm od priključnega mesta na južni strani avtoceste, ca. 700 m zahodno od obstoječe cestninske postaje, do s tem lokacijskim načrtom predvidenih cestninskih postaj, prečka glavno cesto G l. – 409, v zaščitni cevi avtocesto na območju obstoječe cestninske postaje ter na območju severnega priključka podhod poljske poti. Na vsaki predvideni cestninski postaji je treba zagotoviti količino vode ca. 200 l/dan, za gašenje v primeru požara je treba zagotoviti pretok 10 l/s. Kanalizacija Odpadne vode iz upravnih objektov na cestninskih postajah se vodijo v nepretočne greznice ustreznih kapacitet na izpraznjevanje, ki se nahajajo v neposredni bližini cestninskih postaj. Uredita se ločeni greznici za CP Sever in Jug. Elektrika Za napajanje novih cestninskih postaj se izvede nizkonapetostni priključek iz prostozračnega nizkonapetostnega omrežja, ki napaja obstoječo cestninsko postajo. Na obstoječi trasi se postavi nov drog, iz katerega se izvede kabelski priključek na severno cestninsko postajo. Trije obstoječi stebri se odstranijo. Telekomunikacijsko omrežje V nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije je treba v območju severnega priključka za potrebe obrambe med traso telekomunikacijske infrastrukture klic v sili in traso optičnega kabla Telekom Slovenije položiti PE cevi 2 x Ø 50 za naknadno vpihovanje optičnega kabla. Cestna razsvetljava Severni in južni priključek s cestninskima postajama se ustrezno razsvetli.

Rušenja obstoječih objektov Obstoječa čelna cestninska postaja Razdrto s kontrolnimi kabinami, upravno stavbo in nadstrešnico se odstrani.

Tla Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila v 28. členu te uredbe. Pri ravnanju z odpadnimi vodami je treba upoštevati določila 19. člena te uredbe. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal.

Ureditve na območjih kmetijskih zemljišč Morebitne prekinitve obstoječih melioracijskih sistemov, povzročene z gradnjo avtocestnega priključka, je treba rekonstruirati oziroma zagotoviti njihovo nadaljnje delovanje. Investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji AC priključka Razdrto. Po končani gradnji mora investitor kriti stroške za izvedbo kmetijsko prostorskih – ureditvenih operacij, ki so potrebne zaradi gradnje priključka in s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo oziroma nadomeščena izguba kmetijskih površin, ob upoštevanju naravovarstvene vrednosti potencialnih območij agrooperacij.

Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi Zaradi gradnje avtocestnega priključka se kakovost voda in vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih in upoštevati ukrepe za varovanje v času gradnje in po njej. Ureditve površinskih vodotokov Prestavljen odsek reguliranega vodotoka v dolžini ca. 100 m, na območju južnega priključka od profila 7 do 11, mora biti sonaravno urejen. Preusmeritev vode v novo korito je potrebno izvesti tako, da ne pride do pomorov življa v vodotoku. Zasaditev brežin je potrebno izvesti takoj, ko gradbena dela to omogočijo. Odvodnjavanje Padavinske vode z novih priključnih cest in dela tangiranega odseka avtoceste je treba kontrolirano zbrati in ustrezno predčistiti pred iztokom v obstoječe površinske odvodnike. V času gradnje je treba upoštevati določila 28. člena te uredbe. Odvodnjo s cestišč priključnih cest se preko peskolovov vodi v zemeljska zadrževalnika na severnem in južnem priključku, s čimer se zagotovi ustrezno zadrževanje in čiščenje vode pred iztokom v površinski odvodnik. V zadrževalnika gravitira tudi odvodnja dela avtoceste med profiloma 16 in 28. Zadrževalni bazeni, ki delujejo kot lovilci olj in usedalniki, morajo biti zgrajeni vodotesno in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek. Ločeno od odvodnje cestišč se uredi tudi odvodnja nasipnih brežin novih priključnih cest, ki se preko zemeljskih jarkov gravitacijsko odvedejo v obstoječe odvodnike brez predčiščenja. Obstoječi odvodni jarek, ki ga prečka nova priključna cesta Jug v profilu 8, se skozi novi cevni propust dolžine ca. 40 m spelje v strugo potoka. Deloma se kanalizira obstoječi odvodni jarek, ki se nahaja na lokaciji severne priključne ceste in odteka skozi obstoječi avtocestni propust preseka 100 cm (med avtocestnima profiloma 18 in 19). V ta namen se podaljša navedeni propust za ca. 20 m proti severu in predvidi nov cevni propust dolžine ca. 45 m pod nasipom priključnih cest. Na sistem odvodnje padavinskih vod ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod. Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev. Zavarovanje vodnih virov Na območju posega ni zavarovanih virov pitne vode.

Varovanje objektov in območij naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov Na območju priključka ni zavarovane naravne dediščine. Za varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov je treba upoštevati:

-        za nove zasaditve je treba uporabljati avtohtono vegetacijo,

-        z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča, predvsem pa vodotoki,

-        živalim se nekontrolirano prehajanje čez priključne ceste prepreči z varnostno žično ograjo višine 1,9 m.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine Na območju priključka ni objektov in območij kulturne dediščine. Izvesti je treba predhodne arheološke raziskave po Metodologiji SAAS ter ob izvedbi del zagotoviti arheološki nadzor z možnostjo izvedbe zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih arheoloških najdišč. Pred pridobitvijo enotnega dovoljenja za poseg v prostor je teba pridobiti soglasje pristojne službe k projektom, ki so osnova za pridobitev tega dovoljenja.

Varstvo pred hrupom Kmetijo Čenček je treba zavarovati pred prekomernim hrupom z ukrepi pasivne zaščite ali drugimi ukrepi, določenimi na podlagi obratovalnega monitoringa, ki je določen v 27. členu te uredbe. V času gradnje se dovolijo tolikšne ravni hrupa zaradi gradnje, da v dnevnem času niso presežene kritične ravni hrupa skupne obremenitve območja. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom, določeni v poročilu o vplivih na okolje.

Varstvo pred burjo in snežnimi zameti Severni priključek je treba zavarovati pred burjo in snežnimi zameti s postavitvijo 50 m palisad ali mreže, na južnem priključku pa z vegetacijskim pasom v otoku znotraj priključka in na brežinah nasipov. Do razrasti vegetacijskega pasu na južnem priključku je treba izvesti zaščito s 70 m palisad ali mreže.

Varstvo zraka Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se v čim večji možni meri prepreči dodatno onesnaženje zraka.

Varstvo pred požarom Zaradi izgradnje priključka se požarna varnost objektov ob glavni cesti ne bo poslabšala. Vsi objekti v neposredni bližini priključka imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila. Na cestninski postaji so načrtovane ustrezene količine vode za požarno varnost.

Izgradnja avtocestnega priključka se bo izvajala v eni etapi.

Monitoring Investitor gradnje avtocestnega priključka mora:

-        zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje, in sicer za stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, zaplavljanje zadrževalnikov odvodnih padavinskih vod, emisije v zrak med gradnjo in obratovanjem ter hrup med obratovanjem,

-        pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja,

-        točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov. Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-        sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,

-        sprememba rabe prostora,

-        drugi ustrezni ukrepi.

Organizacija gradbišča Območje gradbišča naj se čimbolj omeji na območje posega. Za potrebe gradbišča naj se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

-        zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,

-        zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,

-        vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji priključka pa po potrebi obnoviti,

-        infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji priključka zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,

-        v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja priključka,

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,

-        faznost gradnje predvideti tako, da bo obstoječi objekt cestninske postaje čim manj moten z oskrbo električne enerije,

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Možna je izvedba dodatne posebne steze za ABC sistem na obeh postajah priključka. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje te uredbe nadzira opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu RS za prostorsko planiranje in na Občini Postojna.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 350-15/98-5 Ljubljana, dne 18. novembra 1999. Vlada Republike Slovenije Podpredsednik Marjan Podobnik l. r.