163. člen ZUP

Kakor hitro je na povabilo organa priglasil udeležbo v postopku kot stranski udeleženec A. A., je bil organ v situaciji iz prvega odstavka 154. člena ZUP in bi moral razpisati ustno obravnavo, vendar ne, kot je ravnal, ko je razpisal ustno obravnavo zaradi seznanitve A. A. z zadevo in vabil slednjega kot stranskega udeleženca, tožniku pa poslal vabilo le v vednost. Organ bi moral razpisati ustno obravnavo iz razloga po prvem odstavku 163. člena ZUP (najprej zaradi vprašanja udeležbe stranskega udeleženca, glede česar bi morala biti tožniku dana možnost izjave, vendar zgolj to, kajti odločitev o udeležbi je na strani organa; v nadaljevanju pa zaradi ugotovitve dejstev, relevantnih za odločitev, ali gre za nevaren objekt, za katerega je treba izreči inšpekcijski ukrep po 85. členu GZ, in kateri) in vabiti tožnika kot stranko ter A. A. kot stranskega udeleženca ter na ustni obravnavi ravnati v razmerju do obeh enako (tretji odstavek 43. člena ZUP), predvsem pa obema dati možnost, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, relevantnih za odločitev, in vsakemu, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom (9. člen ZUP).

Prvostopni organ je razlog za obnovo oprl na razlog iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP in ne na razlog iz 2. točke 1. odstavka istega člena, zato mu upravnega postopka ni bilo treba prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja obstoja kaznivega dejanja.

Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, kar pomeni, da je treba presoditi, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.

Gre torej za odločanje na podlagi 4. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku. V takem primeru je davčni organ pristojen zgolj za izterjavo obveznosti po izvršljivem izvršilnem naslovu. Zato davčni organ ni pristojen pregledovati, ali je potrditev izvršljivosti, ki jo mora v skladu z 290. členom ZUP opraviti organ, ki je izvršilni naslov izdal, pravilna, temveč mora davčni organ šteti, da je potrditev izvršljivosti potrdilo v smislu 179. člena ZUP in šteti okoliščine, ki so v takem potrdilu, v skladu s 163. členom ZUP, za dokazane.

Vsebino tujega prava je dolžan ugotoviti pristojni upravni organ.

Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.

Če je stranka v pritožbenem postopku predložila carinskemu organu izvirno carinsko listino tujega carinskega organa kot dokaz za uvoz določenega blaga v drugo državo (čez Slovenijo je šlo to blago v tranzitu), pa jo ta organ ni presodil oz. se ni o njej izjasnil, je podana bistvena kršitev določb ZUP o dokazovanju.

Določba 3. odstavka 40. člena ZDRS terja izpolnitev zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, saj, če ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji po 1. odstavku (prijavljeno stalno prebivališče na dan 23.12.1990 in dejansko življenje v Republiki Sloveniji), upravni organ po 3. odstavku tega člena sploh ne bi mogel odločati in bi moral vlogo stranke za pridobitev slovenskega državljanstva zavrniti že po 1. odstavku. Kadar tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) v konkretnem primeru na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi sprejem prosilca v slovensko državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, lahko kot podlago za tako ugotovitev upošteva le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence, saj z izbrisom obsodbe iz te evidence nehajo njene pravne posledice.