5. člen ZUSDDD

V konkretnem primeru ne gre za zamudo pri prekluzivnem roku, vendar pa ta okoliščina še vedno ne more opravičiti tega, da ni navedenega nobenega utemeljenega razloga za to, zakaj tožeča stranka ni pravočasno prosila za podaljšanje roka.

Presoja procesne predpostavke za tožbo iz 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s pogoji za izpodbijanje sklepov v upravnem sporu iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 glede na vsakokratne okoliščine posameznega primera zajeti tudi dejanski vpliv akta na pravni položaj pritožnika, in oceno, ali je postopek odločanja o posameznem pravnem sredstvu za pritožnika končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvostopenjskega organa se je posledično za pritožnika postopek odločanja o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje de facto končal (gre za situacijo, ki je po učinkih podobna odločitvi o glavni stvari), zato je po presoji Vrhovnega sodišča zoper tak sklep treba dopustiti samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.

Po presoji sodišča je prvostopenjski organ napačno štel, da je tožnik spremenil stalno oziroma začasno prebivališče oziroma naslov. Navedba na pošiljki, da je po izjavi tožnikove mame tožnik odpotoval v Nemčijo, ne pomeni, da je spremenil stalno ali začasno prebivališče. Zgolj navedba, da je nekdo odpotoval, pri čemer ni naveden razlog potovanja, še ne pomeni, da se je preselil v tem smislu, da je spremenil naslov oziroma spremenil stalno ali začasno prebivališče. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ ni imel podlage, da pri vročanju uporabi določilo 96. člena ZUP.

Če pisanja po več poskusih vročanja in opravljenih poizvedbah ni mogoče vročiti na naslov, ki je naveden v predlogu, se vročitev opravi z objavo spisa na oglasni deski.