31. člen ZOPOKD
Določitev zastopnika
(1)Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati.
(2)Zastopnik obdolžene tuje pravne osebe je tisti, ki vodi njeno podružnico.
(3)Če obdolženo pravno osebo ali podružnico obdolžene tuje pravne osebe zastopa kolektivno več oseb, te osebe izmed sebe določijo zastopnika. Če tega kljub pozivu sodišča ne storijo ali v danem roku o tem pisno ne obvestijo sodišča, ga izmed njih določi sodišče.
(4)Zastopnik ali osebe, ki kolektivno zastopajo obdolženo pravno osebo, lahko pooblastijo za zastopanje koga drugega. Pooblastilo mora biti dano pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču.
(5)Če pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom pravna oseba preneha obstajati, sodišče določi zastopnika obdolžene pravne osebe.
- VSRS Sklep I Ips 55216/2013Vrhovno sodišče RS · 2017
Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati (prvi odstavek 31. člena ZOPOKD). Zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za pričo (prvi odstavek 32. člena istega zakona), prav tako pa obdolžene pravne osebe ne more zastopati tisti, zoper katerega teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja, razen če je edini član obdolžene pravne osebe (drugi odstavek 32. člena ZOPOKD). Po 36. členu istega zakona ima obdolžena pravna oseba lahko poleg zastopnika tudi zagovornika, pri čemer se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o obvezni obrambi. Obdolžena pravna oseba ne more imeti istega zagovornika kot obdolženec.
- VSRS Sodba in sklep I Ips 11707/2011-115Vrhovno sodišče RS · 2013
Kot zastopnik obdolžene pravne osebe ne more nastopati oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja (razen če je edini član obdolžene pravne osebe).
- VSRS Sodba in sklep I Ips 6097/2010-585Vrhovno sodišče RS · 2012
Z uzakonitvijo nadaljevanega kaznivega dejanja v novem Kazenskem zakoniku je iz razlogov načela zakonitosti izključena presoja kriminalno političnih razlogov, ki bi takšni opredelitvi (ob predpostavki izpolnjevanja materialnih pogojev) morebiti nasprotovala in govorila v prid uporabe realnega steka. To pa ne pomeni, da uporaba tega instituta (tudi po novi ureditvi) ne zahteva posebno skrbne presoje izpolnjevanja materialnih pogojev za konstrukcijo, saj je te še vedno treba tolmačiti izredno ozko in jih razumeti tako, da je utemeljeno mogoče govoriti o enotni dejavnosti storilca. Ob vsakokratni presoji konkretnih okoliščin zakon ni omejil konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izključno na kazniva dejanja, ki so sicer zajeta v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 7. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Ips 55216/2013Vrhovno sodišče RS · 13. 7. 2017
Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati (prvi odstavek 31. člena ZOPOKD). Zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za pričo (prvi odstavek 32. člena istega zakona), prav tako pa obdolžene pravne osebe ne more zastopati tisti, zoper katerega teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja, razen če je edini član obdolžene pravne osebe (drugi odstavek 32. člena ZOPOKD). Po 36. členu istega zakona ima obdolžena pravna oseba lahko poleg zastopnika tudi zagovornika, pri čemer se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o obvezni obrambi. Obdolžena pravna oseba ne more imeti istega zagovornika kot obdolženec.
- VSRS Sodba in sklep I Ips 11707/2011-115Vrhovno sodišče RS · 5. 9. 2013
Kot zastopnik obdolžene pravne osebe ne more nastopati oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja (razen če je edini član obdolžene pravne osebe).
- VSRS Sodba in sklep I Ips 6097/2010-585Vrhovno sodišče RS · 20. 12. 2012
Z uzakonitvijo nadaljevanega kaznivega dejanja v novem Kazenskem zakoniku je iz razlogov načela zakonitosti izključena presoja kriminalno političnih razlogov, ki bi takšni opredelitvi (ob predpostavki izpolnjevanja materialnih pogojev) morebiti nasprotovala in govorila v prid uporabe realnega steka. To pa ne pomeni, da uporaba tega instituta (tudi po novi ureditvi) ne zahteva posebno skrbne presoje izpolnjevanja materialnih pogojev za konstrukcijo, saj je te še vedno treba tolmačiti izredno ozko in jih razumeti tako, da je utemeljeno mogoče govoriti o enotni dejavnosti storilca. Ob vsakokratni presoji konkretnih okoliščin zakon ni omejil konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izključno na kazniva dejanja, ki so sicer zajeta v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje.