Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP)

S tem zakonom se uvaja obveznost obračunavanja in plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov (v nadaljnjem besedilu: davek od zavarovalnih poslov) na območju Republike Slovenije.

Prihodki od davka od zavarovalnih poslov pripadajo proračunu Republike Slovenije.

Davek od zavarovalnih poslov se plačuje od opravljenih zavarovalnih poslov. Zavarovalni posli po tem zakonu so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in osebnem zavarovanju.

Zavezanec za davek od zavarovalnih poslov (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je zavarovalnica in druga pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom.

Obveznost obračuna davka od zavarovalnih poslov nastane za davčnega zavezanca takrat, ko je opravljen zavarovalni posel. Šteje se, da je zavarovalni posel opravljen, ko je izdan račun za plačilo zavarovalne premije, pri osebnih zavarovanjih pa, ko je zavarovalna premija plačana.

Osnova za obračun davka od zavarovalnih poslov (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je premija oziroma prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna premija). V davčno osnovo iz prejšnjega odstavka se všteva tudi udeležba na dobičku, ki se pripiše zavarovalni vsoti.

Davek od zavarovalnih poslov se plačuje po stopnji 6,5% od davčne osnove.

Davka od zavarovalnih poslov se ne plačuje od:

1.      obveznih pokojninskih in invalidskih zavarovanj ter obveznih zdravstvenih zavarovanj;

2.      osebnih (zdravstvenih, nezgodnih in življenjskih) zavarovanj, pri katerih zavarovalno razmerje ni krajše od dobe 10 let;

3.      zavarovanj, ki krijejo nevarnosti izven območja Republike Slovenije;

4.      pozavarovanj. Za življenjska zavarovanja iz 2. točke prejšnjega odstavka se štejejo vsa življenjska zavarovanja, ne glede na to, ali se zavarovalna vsota izplača v enkratnem znesku ali v obliki rente.

Davčni zavezanec plačuje davek od zavarovalnih poslov od opravljenih zavarovalnih poslov v koledarskem mesecu.

Davčni zavezanec mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o davčnih osnovah, na podlagi katerih obračunava in plačuje davek od zavarovalnih poslov. Na podlagi podatkov iz evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi davčni zavezanec mesečni obračun davka, ki ga mora predložiti davčnemu organu v 15 dneh po poteku meseca, za katerega je sestavil obračun. Iz obračuna iz prejšnega odstavka morajo biti razvidni: obdobje, za katero se plačuje davek, davčna osnova, davčna stopnja in znesek obračunanega davka. Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun davka, ne glede na to, ali je za obdobje, za katero predloži obračun, dolžan plačati davek ali ne. Davčni zavezanec mora plačati obračunani davek v 15 dneh po poteku meseca, za katerega je sestavil mesečni obračun.

Če se zavarovalna pogodba za zavarovanja iz 2. točke 8. člena tega zakona razdre pred potekom 10 let, mora davčni zavezanec obračunati in plačati davek od zavarovalnih poslov. Davek iz prejšnjega odstavka se odmeri od vsote, ki se izplača zavarovancu, in sicer v 15 dneh po poteku meseca, v katerem je bilo zavarovanje razdrto.

Obračunavanje in plačevanje davka od zavarovalnih poslov nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in zakonom, ki ureja davčno službo. Če davčni zavezanec ne predloži obračuna davka od zavarovalnih poslov, ali ga predloži v nepopolni obliki, ali če davčni organ ugotovi, da davčna obveznost ni pravilno obračunana, kot tudi glede zamudnih obresti, pravnih sredstev in vseh vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določeni s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.

Od zavarovalnih premij oziroma izdanih računov na podlagi zavarovalnih pogodb, ki so sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, se plača davek od zavarovalnih poslov po določbah tega zakona.

Davčni zavezanec se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev, če:

1.      ne obračuna davka ter ne sestavi in ne predloži mesečnega obračuna davka davčnemu organu v skladu z 10. členom tega zakona;

2.      ne plača davka v roku iz 10. in 11. člena tega zakona. Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 434-02/98-17/3 Ljubljana, dne 7. julija 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.