64. člen ZON
(naravni spomenik)
(1)Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote.
(2)Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.
(3)Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju lahko prepovejo ali omejijo:
1.izvajanje posegov v prostor;
2.odkopavanje ali zasipavanje terena;
3.odkopavanje ali odnašanje kamnin, mineralov ali fosilov;
4.odlaganje odpadkov in odvajanje odpadnih voda;
5.spreminjanje vodnega režima;
6.odvzemanje naplavin;
7.povzročanje vibracij in eksplozij;
8.gospodarsko izkoriščanje naravnih virov;
9.plovba in sidranje;
10.promet z motornimi vozili in plovili;
11.letanje pod določeno višino, vzletanje ali pristajanje zrakoplovov;
12.lov in ribolov ter nabiranje rastlin ali živali;
13.spreminjanje vegetacije;
14.raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala iz narave;
15.športnorekreativne dejavnosti;
16.postavljanje reklamnih in drugih označb;
17.obiskovanje in ogledovanje;
18.kurjenje;
19.opravljanje vojaških dejavnosti;
20.vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.
(4)Pri določitvi prepovedi ali omejitev dejavnosti in posegov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo značilnosti zavarovanega območja in namen zavarovanja.
- UPRS Sodba I U 1629/2022-155Upravno sodišče RS · 2023
Presojo „ustreznosti“ oziroma sprejemljivosti vplivov na podlagi PVO mora opraviti pristojni upravni (javni) organ, določen z zakonom (51. člen ZVO-1, v povezavi z 111. členom ZON).To izrecno poudarja tudi SEU. Kritična presoja ne pomeni, da organ sam preverja, ali so številne ugotovitve, ki izhajajo iz PVO oziroma dodatka k PVO, pravilne, saj z znanjem, ki je zbir strokovnih študij, niti ne razpolaga. Kritična presoja pa pomeni, da mora organ presoditi, ali informacije, ki izhajajo iz predloženega PVO in dodatka PVO, omogočajo celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstven dvom glede učinkov predvidenih del in ukrepov za omilitev vplivov oziroma izravnavo škode, ali pa iz PVO izhajajo nejasnosti, nedoslednosti, nasprotujoča stališča in nepopolni zaključki, saj v takem primeru svoje presoje oziroma odločitve nanj ne more opreti. V postopku prevlade javnega interesa je treba presojati vse tiste vplive na okolje in na vse tiste vrste, od katerih je odvisno uresničenje varstvenih ciljev za habitatne tipe in vrste, za katere je Natura 2000 območje določeno, in odločiti o vseh pogojih, pod katerimi je poseg za kvalifikacijske vr
- UPRS sodba in sklep I U 1088/2009Upravno sodišče RS · 2010
V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu prvostopni organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa. Sodišče se sicer strinja s prvotožnikom o ustavno varovanem posebnem pomenu dobrin, kot so kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, kakor tudi, da se denacionalizacijskim upravičencem glede na prej veljavno določbo 51. člena ZNKD položaj ne poslabša (slednja določba je namreč onemogočila vračanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ob uveljavitvi ZDen), vendar pa se glede na veljavno upravnosodno prakso odločitev o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi sprejme glede na predpise, veljavne v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, le-ti pa so za tovrstne nepremičnine omogočili vračanje v naravi pod pogoji v ZVKD in ZON-UPB2. Ker so bili pogoji za vračilo posameznih nepremičnin podani, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo po določbi 215. člena ZUP/86.
- UPRS sodba U 729/2008Upravno sodišče RS · 2008
Ob uveljavitvi ZDen nobene nepremičnine, ki je bila zavarovana kot kulturni spomenik ali naravna znamenitost, ni bilo mogoče vrniti v naravi glede na določbe ZNKD. V obravnavanem primeru gre zato za vprašanje, ali so bila obravnavana zemljišča glede na določbo 6. člena Zakona o TNP s posamičnim aktom razglašena za naravni spomenik in kot taka zato izvzeta iz pravnega prometa.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 4. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1629/2022-155Upravno sodišče RS · 13. 4. 2023
Presojo „ustreznosti“ oziroma sprejemljivosti vplivov na podlagi PVO mora opraviti pristojni upravni (javni) organ, določen z zakonom (51. člen ZVO-1, v povezavi z 111. členom ZON).To izrecno poudarja tudi SEU. Kritična presoja ne pomeni, da organ sam preverja, ali so številne ugotovitve, ki izhajajo iz PVO oziroma dodatka k PVO, pravilne, saj z znanjem, ki je zbir strokovnih študij, niti ne razpolaga. Kritična presoja pa pomeni, da mora organ presoditi, ali informacije, ki izhajajo iz predloženega PVO in dodatka PVO, omogočajo celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstven dvom glede učinkov predvidenih del in ukrepov za omilitev vplivov oziroma izravnavo škode, ali pa iz PVO izhajajo nejasnosti, nedoslednosti, nasprotujoča stališča in nepopolni zaključki, saj v takem primeru svoje presoje oziroma odločitve nanj ne more opreti. V postopku prevlade javnega interesa je treba presojati vse tiste vplive na okolje in na vse tiste vrste, od katerih je odvisno uresničenje varstvenih ciljev za habitatne tipe in vrste, za katere je Natura 2000 območje določeno, in odločiti o vseh pogojih, pod katerimi je poseg za kvalifikacijske vr
- UPRS sodba in sklep I U 1088/2009Upravno sodišče RS · 8. 6. 2010
V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu prvostopni organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa. Sodišče se sicer strinja s prvotožnikom o ustavno varovanem posebnem pomenu dobrin, kot so kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, kakor tudi, da se denacionalizacijskim upravičencem glede na prej veljavno določbo 51. člena ZNKD položaj ne poslabša (slednja določba je namreč onemogočila vračanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ob uveljavitvi ZDen), vendar pa se glede na veljavno upravnosodno prakso odločitev o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi sprejme glede na predpise, veljavne v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, le-ti pa so za tovrstne nepremičnine omogočili vračanje v naravi pod pogoji v ZVKD in ZON-UPB2. Ker so bili pogoji za vračilo posameznih nepremičnin podani, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo po določbi 215. člena ZUP/86.
- UPRS sodba U 729/2008Upravno sodišče RS · 23. 6. 2008
Ob uveljavitvi ZDen nobene nepremičnine, ki je bila zavarovana kot kulturni spomenik ali naravna znamenitost, ni bilo mogoče vrniti v naravi glede na določbe ZNKD. V obravnavanem primeru gre zato za vprašanje, ali so bila obravnavana zemljišča glede na določbo 6. člena Zakona o TNP s posamičnim aktom razglašena za naravni spomenik in kot taka zato izvzeta iz pravnega prometa.