51. člen ZON
(omejitev dejavnosti ali rabe)
(1)Z aktom o zavarovanju in z aktom o začasnem zavarovanju se lahko omeji dejavnost ali raba v zvezi z naravno vrednoto ali nepremičnino na zavarovanem območju.
(2)Dejavnost ali raba iz prejšnjega odstavka se lahko omeji le v taki meri, kot je to nujno potrebno zaradi ohranitve naravne vrednote, izvajanja njenega varstva ali obnovitve naravne vrednote, v obsegu in na način, ki je določen v 64., 65., 66. in 68. členu.
(3)Strokovni predlog izbire načina in obsega omejitve dejavnosti ali rabe pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pred sprejetjem akta o zavarovanju.
(4)Če je zaradi omejitev iz prvega odstavka tega člena lastnik naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju oškodovan, je upravičen do odškodnine v skladu z 89. členom tega zakona.
- VSL sklep I Cp 1931/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami. Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
- UPRS sodba I U 2237/2011Upravno sodišče RS · 2012
Prepoved gradnje novih objektov, razen izrecno naštetih, je del varstvenega režima v drugem varstvenem območju krajinskega parka, zato je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
- UPRS sodba U 1415/2008Upravno sodišče RS · 2010
Če se vprašanje dovoljenosti gradnje pojavi v zvezi z določbami predpisov s področja ohranjanja narave, je treba o tem vprašanju odločiti v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj ZGO-1 ne daje podlage za tako odločanje. Prvostopenjski upravni organ bi v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev moral določno in nedvoumno ugotoviti, ali je nameravana gradnja v skladu s tem varstvenim režimom, in svoje ugotovitve tudi ustrezno obrazložiti.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cp 1931/2013Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2013
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami. Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
- UPRS sodba I U 2237/2011Upravno sodišče RS · 26. 4. 2012
Prepoved gradnje novih objektov, razen izrecno naštetih, je del varstvenega režima v drugem varstvenem območju krajinskega parka, zato je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
- UPRS sodba U 1415/2008Upravno sodišče RS · 18. 3. 2010
Če se vprašanje dovoljenosti gradnje pojavi v zvezi z določbami predpisov s področja ohranjanja narave, je treba o tem vprašanju odločiti v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj ZGO-1 ne daje podlage za tako odločanje. Prvostopenjski upravni organ bi v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev moral določno in nedvoumno ugotoviti, ali je nameravana gradnja v skladu s tem varstvenim režimom, in svoje ugotovitve tudi ustrezno obrazložiti.