iuris
§ zakonZakon o ohranjanju narave · ZON · velja od 28. 7. 1999

4. člen ZON

(naravne vrednote)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 8. 6. 2010Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba in sklep I U 1088/2009Upravno sodišče RS · 2010

    V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu prvostopni organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa. Sodišče se sicer strinja s prvotožnikom o ustavno varovanem posebnem pomenu dobrin, kot so kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, kakor tudi, da se denacionalizacijskim upravičencem glede na prej veljavno določbo 51. člena ZNKD položaj ne poslabša (slednja določba je namreč onemogočila vračanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ob uveljavitvi ZDen), vendar pa se glede na veljavno upravnosodno prakso odločitev o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi sprejme glede na predpise, veljavne v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, le-ti pa so za tovrstne nepremičnine omogočili vračanje v naravi pod pogoji v ZVKD in ZON-UPB2. Ker so bili pogoji za vračilo posameznih nepremičnin podani, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo po določbi 215. člena ZUP/86.

  • UPRS sodba U 729/2008Upravno sodišče RS · 2008

    Ob uveljavitvi ZDen nobene nepremičnine, ki je bila zavarovana kot kulturni spomenik ali naravna znamenitost, ni bilo mogoče vrniti v naravi glede na določbe ZNKD. V obravnavanem primeru gre zato za vprašanje, ali so bila obravnavana zemljišča glede na določbo 6. člena Zakona o TNP s posamičnim aktom razglašena za naravni spomenik in kot taka zato izvzeta iz pravnega prometa.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 2. 12. 2025

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 6. 2010
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS sodba in sklep I U 1088/2009
    Upravno sodišče RS · 8. 6. 2010

    V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu prvostopni organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa. Sodišče se sicer strinja s prvotožnikom o ustavno varovanem posebnem pomenu dobrin, kot so kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, kakor tudi, da se denacionalizacijskim upravičencem glede na prej veljavno določbo 51. člena ZNKD položaj ne poslabša (slednja določba je namreč onemogočila vračanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ob uveljavitvi ZDen), vendar pa se glede na veljavno upravnosodno prakso odločitev o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi sprejme glede na predpise, veljavne v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, le-ti pa so za tovrstne nepremičnine omogočili vračanje v naravi pod pogoji v ZVKD in ZON-UPB2. Ker so bili pogoji za vračilo posameznih nepremičnin podani, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo po določbi 215. člena ZUP/86.

  • UPRS sodba U 729/2008
    Upravno sodišče RS · 23. 6. 2008

    Ob uveljavitvi ZDen nobene nepremičnine, ki je bila zavarovana kot kulturni spomenik ali naravna znamenitost, ni bilo mogoče vrniti v naravi glede na določbe ZNKD. V obravnavanem primeru gre zato za vprašanje, ali so bila obravnavana zemljišča glede na določbo 6. člena Zakona o TNP s posamičnim aktom razglašena za naravni spomenik in kot taka zato izvzeta iz pravnega prometa.