163. člen ZON
(1)Akti o razglasitvi naravne znamenitosti oziroma redkosti oziroma prirodne znamenitosti, ki so bili izdani na podlagi zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 23/48), zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Uradni list LRS, št. 22/58), zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70) in zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in Uradni list RS, št. 26/92) ostanejo v veljavi do uveljavitve aktov o zavarovanju naravnih vrednot po tem zakonu.
(2)Akte o zavarovanju naravnih vrednot po tem zakonu izdajo pristojni državni ali lokalni organi, glede na razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena po tem zakonu.
- VSRS Sklep X Ips 214/2016Vrhovno sodišče RS · 2017
Na vprašanje, ali kasnejši akt o zavarovanju naravnih vrednot lahko določi območje zavarovanja po ZON širše, kot je to določal predhodni akt o zavarovanju naravnih vrednot, čeprav je na podlagi ZON tudi ta predhodni akt imel priznan status akta o zavarovanju v skladu s prehodnimi določbami 166. člena ZON, je mogoče odgovoriti pritrdilno že z branjem prehodnih določb 163. in 166. člena ZON, zato s tem vprašanjem pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan. Zelo hude posledice (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) se presojajo v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera, to je v smislu konkretnega in ne zgolj načelnega vpliva na revidentov položaj oziroma njegovo življenje.
- VSL sklep I Cp 1931/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami. Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
- VSL sklep II Cp 926/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 214/2016Vrhovno sodišče RS · 15. 3. 2017
Na vprašanje, ali kasnejši akt o zavarovanju naravnih vrednot lahko določi območje zavarovanja po ZON širše, kot je to določal predhodni akt o zavarovanju naravnih vrednot, čeprav je na podlagi ZON tudi ta predhodni akt imel priznan status akta o zavarovanju v skladu s prehodnimi določbami 166. člena ZON, je mogoče odgovoriti pritrdilno že z branjem prehodnih določb 163. in 166. člena ZON, zato s tem vprašanjem pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan. Zelo hude posledice (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) se presojajo v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera, to je v smislu konkretnega in ne zgolj načelnega vpliva na revidentov položaj oziroma njegovo življenje.
- VSL sklep I Cp 1931/2013Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2013
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami. Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
- VSL sklep II Cp 926/2011Višje sodišče v Ljubljani · 18. 5. 2011
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
- VSRS Sodba VI Ips 5/2006Vrhovno sodišče RS · 20. 12. 2006
Obstoj ovir za vračanje v naravi iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba presojati glede na pravno ureditev, veljavno ob odločanju o denacionalizaciji.
- VSRS Sodba I Up 101/2003Vrhovno sodišče RS · 26. 1. 2006
Obstoj ovir za vračanje v naravi iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba presojati glede na pravno ureditev, veljavno ob odločanju o denacionalizaciji.