iuris
§ zakonZakon o ohranjanju narave · ZON · velja od 28. 7. 1999

11. člen ZON

(določitev pojmov)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 5. 4. 2017Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep X Ips 249/2016Vrhovno sodišče RS · 2017

    Revidentka vsa tri vprašanja, s tem da prvo in drugo niti nista konkretizirani, gradi na napačnem razumevanju razlogov izpodbijane sodbe. Ključni razlog za zavrnitev vodnega dovoljenja je namreč ta, da se gojenje vodnih organizmov lahko izvaja le v prostoru, ločenem od narave. Prav to pa v obravnavani zadevi, kjer je revidentka kot prostor gojenja navedla celotno površino jezera, ni bilo izkazano oziroma zagotovljeno. Zato revidentkina vprašanja, ki niso ustrezno konkretizira in izhajajo iz napačnega razumevanja razlogov izpodbijane sodbe, za dovoljenost revizije ne zadoščajo, saj na odločitev v obravnavani zadevi sploh ne morejo vplivati. Za izkazanost zelo hudih posledic bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.

  • VSRS Sodba I Ips 233/98Vrhovno sodišče RS · 2002

    Lov kot zakonski znak kaznivega dejanja nezakonitega lova po 343. členu KZ obsega različne aktivnosti, katerih cilj je, da se žival ubije, rani ali ulovi, izvaja pa se lahko le na območju lovišč, s katerimi upravljajo lovske organizacije. Predmet lova so samo brez umetnega izbora in poseganja v dedne zasnove nastale domorodne živali, ki neodvisno od človeka živijo prosto v naravi na območju omenjenih lovišč. Objekt kazenskopravnega varstva po 343. členu KZ so tudi prosto živeče domorodne živali, ki sicer neodvisno od človeka prosto živijo v naravi na območju lovišč v upravljanju lovskih organizacij, in to v času, ko so s strani teh lovskih organizacij začasno ločena od narave v ograjen prostor (npr. z namenom ohranjanja določene vrste živali, ki jih je množično prizadela bolezen).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 2. 12. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 8. 12. 2025 · trenutno
  2. 15. 4. 2004 – 7. 12. 2025
  3. 20. 7. 1999 – 14. 4. 2004

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: EU 1Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 4. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSRS Sklep X Ips 249/2016
    Vrhovno sodišče RS · 5. 4. 2017besedilo 2004–2025

    Revidentka vsa tri vprašanja, s tem da prvo in drugo niti nista konkretizirani, gradi na napačnem razumevanju razlogov izpodbijane sodbe. Ključni razlog za zavrnitev vodnega dovoljenja je namreč ta, da se gojenje vodnih organizmov lahko izvaja le v prostoru, ločenem od narave. Prav to pa v obravnavani zadevi, kjer je revidentka kot prostor gojenja navedla celotno površino jezera, ni bilo izkazano oziroma zagotovljeno. Zato revidentkina vprašanja, ki niso ustrezno konkretizira in izhajajo iz napačnega razumevanja razlogov izpodbijane sodbe, za dovoljenost revizije ne zadoščajo, saj na odločitev v obravnavani zadevi sploh ne morejo vplivati. Za izkazanost zelo hudih posledic bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.

  • VSRS Sodba I Ips 233/98
    Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2002besedilo 1999–2004

    Lov kot zakonski znak kaznivega dejanja nezakonitega lova po 343. členu KZ obsega različne aktivnosti, katerih cilj je, da se žival ubije, rani ali ulovi, izvaja pa se lahko le na območju lovišč, s katerimi upravljajo lovske organizacije. Predmet lova so samo brez umetnega izbora in poseganja v dedne zasnove nastale domorodne živali, ki neodvisno od človeka živijo prosto v naravi na območju omenjenih lovišč. Objekt kazenskopravnega varstva po 343. členu KZ so tudi prosto živeče domorodne živali, ki sicer neodvisno od človeka prosto živijo v naravi na območju lovišč v upravljanju lovskih organizacij, in to v času, ko so s strani teh lovskih organizacij začasno ločena od narave v ograjen prostor (npr. z namenom ohranjanja določene vrste živali, ki jih je množično prizadela bolezen).