8. člen ZMZPP

Izvršilni naslov je bil izdan v korist treh upnic, v njem pa je zapisana obveznost dolžnika plačevati mesečno, vsakega prvega v mesecu, preživnino 1.900 CHF, vključno z otroškimi dodatki v trenutni višini 165 CHF, od tega 800 CHF za vsakega otroka in za vlagateljico prošnje 300 CHF. V predlogu za izvršbo so upnice takemu izvršilnemu naslovu sledile, saj so pojasnile oziroma specificirale, koliko od skupno dolgovanega zneska odpade na vsako upnico posebej, zato so neutemeljena dolžnikova izvajanja, da zahtevek v predlogu ni dovolj konkretno opredeljen. Zgolj dejstvo, da upnice terjajo manj, kot določa sodba, še ne pomeni neskladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom oziroma nesklepčnosti predloga, saj je terjani znesek še vedno preverljiv, dokler ostane v mejah terjatve, ki je določena v izvršilnem naslovu. V potrditev svojih navedb glede višine terjatve so upnice priložile izračune terjatev, iz katerih je za vsako od njih razvidno, koliko preživninskih obrokov, za katera obdobja in v kakšnih zneskih terja, zato ni mogoče slediti navedbam, da upnice niso obrazložile, na kakšen način so izračunale dolg. Ob tako konkretno, določno in jasno specificirani terjatvi je bilo do

Določilo ZIZ o formalnih pogojih za dovolitev izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova predstavlja kasnejši zakon ter ob načelu lex posterior derogat legi priori pride v poštev uporaba tega in ne ZMZPP. Poleg tega je navedeno določilo, ki (ker) je vsebovano v izvršilnem zakonu, tudi specialnejše. Za presojo zatrjevanega zastaranja terjatve je treba uporabiti avstrijsko pravo skladno z zakonom, sicer pa je navedeno utemeljeno tudi v naravi stvari in načelu stroge formalne legalitete. Zamudne obresti so lahko zakonske ali pogodbeno dogovorjene. Za sklepanje, da gre za pogodbeno dogovorjeno obrestno mero, v spisu ni vseh relevantnih informacij. Res je sicer sodišče prve stopnje pridobilo obvestilo o tujem pravu, kjer je zakonska obrestna mera (za zamudne ali pogodbene obresti) določena kot 4%. Vendar pa je preuranjeno sklepati, da je torej obrestna mera 6% vsekakor lahko le pogodbeno dogovorjena. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, kakšna je bila zakonska obrestna mera v času izdaje izvršilnega naslova. Sodišče dolžniku ni vročilo listin pristojnega tujega organa o veljavnem pravu. Res sicer vsebina tujega prava ne predstavlja dejstev, vendar pa mora so

Sodišče prve stopnje pravdni stranki v okviru materialnega procesnega vodstva ni seznanilo o svoji odločitvi, da bo sporno razmerje presojalo po Dunajski konvenciji oziroma po Konvenciji o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga. To bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča moralo narediti, ker je tožeča stranka vztrajala, da je sporno razmerje potrebno presojati po madžarskem pravu, tožena stranka pa po slovenskem pravu. Pravdnima strankama tako ni omogočilo, da se izjasnita v zvezi s stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, hkrati pa v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj šteje kot nepomembne navedbe tožene stranke v zvezi s svojim stališčem, da se mora sporno razmerje presojati po slovenskem pravu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pravdni stranki sedež v državah članicah Evropske Unije in v tem primeru se sporno razmerje presoja pa določbah Uredbe (ES) št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). Po določbi 1.člena Uredbe Rim I se ta uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav. <

Če je toženka iztožila izpolnitev pogodbene obveznosti, je tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva izpolnitev nasprotnega izpolnitvenega ravnanja, utemeljen. Če je toženka iztožila predmetno blagovno znamko na drugi pravni podlagi, je s tem (naknadno) odpadla kavza predmetnega dogovora z dne 5.2.2007. Z odpadom kavze je prenehal veljati tudi dogovor z dne 5.2.2007, saj je pogodba brez podlage nična. Pri vzajemnih pogodbah je kavza v vzajemnosti - pogodbena stranka prevzema svojo obveznost zaradi nasprotne izpolnitve.

Izdaja odločbe pristojnega organa, na podlagi katere nastopijo določene pravne posledice, je pravno dejanje, zato je potrebno v skladu z 8. členom ZMZPP za presojo zastaranja terjatev iz nemških odločb upoštevati nemško pravo, to je Burgerliches Gesetzbuch (BGB), ki ga je uporabilo tudi nemško sodišče pri izdaji odločb, ki predstavljajo izvršilni naslov. Tečajne liste so javno objavljene in dostopne, zato je preračun terjatve preverljiv, upnikov izvršilni predlog pa zaradi tega, ker izvršilnemu predlogu ni priložil tečajne liste, ni nepopoln.

Za sprejem prisojenih stroškov je odvetnik upravičen že na podlagi splošnega pooblastila za pravdo (95. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Za sprejem s sodbo prisojenega zneska pa mora, ker gre za posel materialnega prava, imeti odvetnik pooblastilo kot izpolnitveni upravičenec.