13. člen ZKGZ
(sestava in delovno področje sveta)
Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov iz prve volilne skupine iz vsake območne enote. Zbornica s statutom določi število članov sveta zbornice iz druge volilne skupine glede na število članov zbornice iz te volilne skupine v zbornici tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin. Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
- izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
- voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
- na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
- na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
- sprejema letni program dela in finančni načrt za naloge iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
- v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
- obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
- sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
- sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
- usmerja delo območnih enot;
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom. Svet območne enote sestavlja od devet do 15 članov. Zbornica s statutom določi število članov sveta območne enote iz druge volilne skupine glede na število članov iz te volilne skupine v območni enoti tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin. Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
- voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
- obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
- predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
- obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
- sprejema poslovnik o svojem delu;
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.
- UPRS Sodba I U 1023/2020-16Upravno sodišče RS · 2022
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je KGZS javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji Ustavnega sodišča v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v KGZS in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da te določbe ZKGZ niso v neskladju z Ustavo.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 14. 10. 2025 · trenutno
- 10. 3. 2008 – 13. 10. 2025
- 16. 6. 2004 – 9. 3. 2008
- 12. 3. 2004 – 15. 6. 2004
- 25. 12. 2002 – 11. 3. 2004 ~
- 8. 6. 1999 – 24. 12. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 7. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1023/2020-16Upravno sodišče RS · 14. 7. 2022besedilo 2008–2025
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je KGZS javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji Ustavnega sodišča v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v KGZS in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da te določbe ZKGZ niso v neskladju z Ustavo.