Pravilnik o izvrševanju pripora

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje pripora.

Osebe, zoper katere je pristojno sodišče odredilo pripor oziroma pridržanje (v nadaljnjem besedilu: priporniki), prestajajo pripor v:

1.Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Ljubljani ali Okrožno sodišče v Kranju,

-  (črtana),

-  Oddelku zavoda Novo mesto, (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Novem mestu oziroma v Krškem,

2.Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Celju ali za pripornice Okrožno sodišče v Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu ali Murski Soboti,

3.Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Mariboru, Ptuju in Slovenj Gradcu,

-  Oddelku zavoda Murska Sobota (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Murski Soboti,

4.Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Kopru (samo priporniki),

-  Oddelku zavoda Nova Gorica (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Novi Gorici,

5.Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig (samo pripornice), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici in Krškem. Pripornik, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič (v nadaljnjem besedilu: zaščitena oseba), prestaja pripor v zavodu za prestajanje kazni zapora, ki se določi v sodelovanju z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: enota). Sodišče odda pripornika do pravnomočnosti ukrepa po 64. členu kazenskega zakonika v regionalno pristojen zdravstveni zavod (drugi odstavek 491. člena zakona o kazenskem postopku - v nadaljnjem besedilu: ZKP).

Za zakonito izvrševanje pripora je odgovoren direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, v katerem je organizirano prestajanje pripora (v nadaljnjem besedilu: zavod). Direktor zavoda v skladu z ZKP, tem pravilnikom in hišnim redom zavoda po navodilih generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava) organizira prestajanje pripora, skrbi za zakonito in pravilno ravnanje s priporniki, za njihovo varnost in zavarovanje ter opravlja druge naloge, za katere je pristojen po ZKP in tem pravilniku. V zvezi z zaščiteno osebo direktor zavoda pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka upošteva odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: komisija), in sodeluje z enoto.

Pripornika je treba ob sprejemu v zavod seznaniti z določbami ZKP o izvrševanju pripora, z na njegovi podlagi izdanimi predpisi, z ratificiranimi mednarodnimi pravili o izvrševanju pripora in s hišnim redom o prestajanju pripora.

Priporniki se morajo ravnati po določbah ZKP, tega pravilnika in po ukazih pooblaščenih uradnih oseb (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policisti).

Strokovni delavci zavoda morajo priporniku pomagati pri reševanju njihovih družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi odreditve in izvrševanja pripora, razen če pripornik to izrecno odklanja. Če gre za zaščiteno osebo, morajo strokovni delavci zavoda upoštevati tudi usmeritve enote. Z mladoletnikom, ki mu je odvzeta prostost, mora ustrezni strokovni delavec zavoda čim prej opraviti razgovor, pri čemer ga seznani z možnostmi nudenja morebitne individualne pomoči. Hkrati tudi ugotovi, ali so mladoletniku zagotovljeni pogoji za ustrezno nego in varstvo. Na pripornikovo željo obvesti zavod o njegovem priporu center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu, če je potrebno kaj storiti za preskrbo njegovih otrok ali družine.

Zavod mora vse vloge, ki jih oddajo priporniki (pritožbe, prošnje in druge vloge) uradno evidentirati, zabeležiti na vlogi datum in uro, ko je pripornik oddal vlogo in jo takoj ali prvi naslednji delovni dan poslati pristojnemu sodišču, razen če ta pravilnik ne določa drugače.

Z izrazom pristojno sodišče so po tem pravilniku mišljeni:

-        preiskovalni sodnik, ki opravlja zoper pripornika preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja;

-        po vložitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga predsednik senata oziroma sodnik posameznik;

-        sodnik za mladoletnike, če je pripornik mladoletnik. Z izrazom direktor zavoda je mišljen po tem pravilniku tudi vodja oddelka zavoda, če pripornik prestaja pripor v oddelku zavoda.

Pripornik se sprejme v zavod praviloma na podlagi pisnega sklepa o priporu, o čemer se takoj obvesti pristojno sodišče. Če v primeru iz drugega odstavka 210. člena ZKP preiskovalni sodnik zaradi zamude v privedbi ne more v predpisanem roku izdati sklepa o priporu, se pripornik sprejme v pripor brez pisnega sklepa o priporu, preiskovalni sodnik pa mora sklep o priporu poslati zavodu takoj po njegovi izdaji. V tem primeru mora pooblaščeni delavec zavoda o sprejemu pripornika napraviti uradni zaznamek. Pristojno sodišče mora zavodu sklep o podaljšanju pripora vročiti pred potekom roka, do katerega je bil pripor odrejen.

Oseba, ki ji je bila odvzeta prostost po 203. členu ZKP, se sme sprejeti v zavod na pridržanje samo na podlagi pisnega sklepa. Po preteku oseminštirideset ur se pridržana oseba izpusti na prostost, če sodišče ni odredilo pripora. O izpustitvi zavod obvesti pristojno sodišče.

Ob sprejemu v zavod pravosodni policist opravi osebni pregled pripornika in pregleda stvari, ki jih ima pri sebi. Osebni pregled pripornice sme opraviti samo ženska.

Pripornik ima lahko pri sebi: obleko, obutev, perilo, nogavice, robce, brisače, toaletne potrebščine, posteljnino, osebne predmete (ura, prstane, verižice, fotografije), pribor za pisanje, cigarete, pribor za kajenje, knjige, časopise ter drugo literaturo in denar v znesku do 80 evrov. Radijske in TV sprejemnike smejo priporniki imeti pri sebi oziroma jih nabavljati, če jim teh predmetov ne zagotovi zavod. Preden pripornik prejme predmete iz prejšnjega odstavka, jih mora na njegove stroške pregledati pooblaščen delavec ustreznega servisa. Priporniki nabavljajo predmete in stvari iz tega člena v zavodski prodajalni oziroma preko zavoda, če tega ni v prodajalni. Priporniku se ob osebnem pregledu odvzamejo predmeti, ki jih po ZKP in tem pravilniku med prestajanjem pripora ne sme imeti pri sebi.

Priporniku se odvzamejo tudi denar ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek in za katere je podan utemeljen sum, da si jih je pridobil s kaznivim dejanjem ali da je bilo z njimi storjeno kaznivo dejanje ali da so predmet kaznivega dejanja. Predmete in denar iz prejšnjega odstavka zaseže pravosodni policist, ki je opravil osebni pregled. O odvzetih predmetih se izda potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari opisane. O odvzemu odloči direktor zavoda, ki o najdenih predmetih iz prvega odstavka tega člena obvesti pristojno sodišče. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na zunajobravnavni kazenski senat pristojnega sodišča.

O odvzetih predmetih vodi zavod ustrezno evidenco. Odvzeti denar in dragocenosti zavod vpiše v posebno knjigo.

Odvzete predmete zavod hrani v primernem zavarovanem prostoru, odvzeti denar in dragocenosti pa v ustrezno zavarovani blagajni. Če predmetov in denarja iz prejšnjega odstavka po enem letu ni mogoče izročiti priporniku, se smiselno uporabljajo določbe ZKP o ravnanju z odvzetimi predmeti.

Pokvarljive predmete zavod na stroške pripornika izroči ali pošlje njegovi družini ali kakšni drugi osebi, ki jo določi pripornik. Tem osebam zavod na stroške pripornika pošlje tudi druge odvzete predmete, če to zahteva. Če predmetov iz prejšnjega odstavka ni mogoče izročiti, jih zavod uniči.

Zbirka podatkov o pripornikih obsega matično knjigo, osebni spis in centralno evidenco. Matična knjiga se vodi na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Pripornika se vpiše v matično knjigo tisti dan, ko je sprejet v pripor, če to ni mogoče, pa najkasneje naslednji dan po sprejemu v pripor. Ob sprejemu pripornika v pripor se zanj odpre osebni spis. V osebni spis se vpisujejo podatki, ki jih kot zbirko podatkov opredeljuje 211. člen ZKP. O zaščiteni osebi, v zvezi s katero je bil določen ukrep spremembe identitete po zakonu, ki ureja zaščito prič, se vpišejo le podatki, ki jih obsega nova identiteta. Podatki o identiteti pripornika in o njegovem osebnem stanju obsegajo:

-        ime in priimek, morebitni vzdevek,

-        enotna matična številka,

-        rojstni podatki,

-        podatki o družinskih razmerah,

-        podatki o državljanstvu,

-        podatki o prebivališču,

-        podatki o zdravstvenem stanju,

-        podatki o zakonitem zastopniku. Podatki o sklepu o priporu obsegajo:

-        naziv sodišča, ki je odredilo pripor,

-        opravilno številko in datum izdaje sklepa,

-        kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen,

-        zakonski razlogi za pripor. Podatki o delu, ki ga odpravlja med priporom, obsegajo:

-        vrsta dela, ki ga opravlja,

-        delovno mesto, na katerega je razporejen,

-        trajanje dela in odsotnosti iz dela,

-        plačilo, prejeto za opravljeno delo. Podatki o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora obsegajo:

-        datum in uro sprejema v pripor,

-        ura, ko je bil priporniku vročen sklep,

-        podatki o sklepu o podaljšanju pripora,

-        podatki o sklepu o odpravi pripora,

-        datum in ura izpustitve iz pripora. Podatki o obnašanju pripornika in disciplinskih ukrepih obsegajo:

-        poročila in zabeležke obnašanju,

-        vrsta disciplinskega prestopka,

-        vrsta disciplinske kazni,

-        trajanje disciplinske kazni.

Upravljalec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo on pooblasti, zbira o pripornikovi identiteti in njegovem osebnem stanju neposredno od pripornika. Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega člena je dopusten le upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo on pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad izvrševanjem pripora, in osebi, na katero se podatki nanašajo.

Osebne podatke iz zbirke podatkov o priporniku lahko uporabljajo delavci zavoda za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci zavoda so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o pripornikih in njihovi predkaznovanosti ter podatke, za katere zvedo, ko opravljajo službene dolžnosti. Upravljalec zbirke podatkov pošlje podatke o priporniku iz zbirke podatkov drugemu zavodu oziroma oddelku, v katerega je napoten obsojenec na prestajanje kazni zapora; zbirko podatkov se pošlje tudi prevzgojnemu domu, v katerega je napoten mladoletnik na izvrševanje vzgojnega ukrepa.

Uprava vodi centralno evidenco o pripornikih. Podatke za centralno evidenco iz prejšnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov zavodov. Centralna evidenca pripornikov iz prvega odstavka tega člena vsebuje osebne podatke o priporniku, podatke o sklepu o priporu in podatke o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora. . Za posredovanje podatkov iz centralne evidence pripornikov se smiselno uporabljajo določbe ZKP in tega pravilnika o posredovanju podatkov iz osebnega spisa pripornika.

O pridržanju oseb, ki ga odredi sodišče, vodijo zavodi posebno knjigo na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.

Zavodi in oddelki zavodov, v katerih sestavi so tudi oddelki za pripor, pošiljajo upravi statistične podatke o pripornikih na posebnih statističnih obrazcih, ki so določeni s tem pravilnikom, in sicer:

1.dnevne statistične podatke o dnevnem številčnem stanju pripornikov in pridržanih oseb;

2.trimesečne statistične podatke na obrazcu IK-18, ki je določen s tem pravilnikom. Zavodi morajo upravi vsak dan do 10. ure poslati dnevne statistične podatke prejšnjega dne. Statistične podatke na dan praznika, nedelje in dela prostih dni morajo zavodi poslati upravi naslednji delovni dan. Trimesečne statistične podatke na obrazcu IK-18 morajo zavodi poslati upravi najkasneje do petnajstega dne v prvem mesecu naslednjega trimesečja. Letne statistične podatke za preteklo leto na obrazcu IK 18 morajo zavodi poslati upravi najkasneje do 15. januarja naslednjega leta. Obrazec iz tega člena je sestavni del pravilnika in je objavljen skupaj z njim.

Prostori, v katerih prebivajo priporniki, morajo ustrezati zdravstvenim, prostorskim in higienskim zahtevam. Spalnice pripornikov so lahko samske ali skupne z največ do 4 posteljami, izjemoma tudi več, če to zahtevajo prostorske razmere zavoda.

Zavod upošteva pri razporeditvi pripornika v bivalni prostor odredbo pristojnega sodišča, pripornikovo osebnost, zdravstveno stanje in vrsto kaznivega dejanja, katerega je osumljen oziroma obdolžen. Pri razporeditvi zaščitene osebe zavod upošteva odločitve komisije in usmeritve enote. Tak pripornik se razporedi tako, da ne pride v stik z drugimi priporniki in zaporniki. Priporniki nekadilci morajo biti v bivalnih prostorih ločeni od pripornikov kadilcev, razen če se med seboj ne dogovorijo drugače.

Med prestajanjem pripora sme direktor zavoda pripornika prerazporediti v drug bivalni prostor, če to narekujejo razlogi, določeni v 209. in 473. členu ZKP. Direktor zavoda sme pripornika prerazporediti v drug bivalni prostor tudi, če to narekujejo razlogi varnosti, ohranjanja reda in discipline. Na željo pripornika ga direktor zavoda lahko prerazporedi v drug bivalni prostor, če to dopuščajo prostorske razmere in če prerazporeditev ne bo škodovala kazenskemu postopku. Direktor zavoda sprejme odločitev o prerazporeditvi zaščitene osebe v sodelovanju z enoto.

Priporniku mora biti zagotovljen osemurni nepretrgani počitek v štiriindvajsetih urah, praviloma v nočnem času. Pripornik mora skladno s hišnim redom zjutraj vstati in pospraviti posteljo. V času izven nepretrganega počitka iz prejšnjega odstavka je priporniku dovoljeno ležati na postelji, potem ko opravi obveznosti čiščenja prostora, v katerem biva.

Zavod mora priporniku omogočiti, da se giblje najmanj dve ure dnevno na prostem. Bivanje pripornikov na prostem nadzorujejo pravosodni policisti. Pri nadzoru pravosodni policisti skrbijo, da priporniki ne pridejo v stik s priporniki, ki so sodelovali pri istem kaznivem dejanju, in tudi ne z drugimi priporniki, če bi bilo to lahko v škodo uspešni izvedbi postopka, kakor tudi ne z obsojenci ali osebami, kaznovanimi z zaporom v postopku o prekršku. Zaščiteni osebi mora zavod gibanje na prostem omogočiti v skladu z odločitvami komisije in usmeritvami enote.

Med časom bivanja pripornikov na prostem lahko zavod v mejah možnosti ter pod nadzorstvom pravosodnih policistov zanje organizira razne športne aktivnosti. Gibanje pripornika na prostem je mogoče predčasno prekiniti, če je to potrebno zaradi uspešne izvedbe postopka, zaradi ohranitve reda in discipline ali zaradi preprečitve pobega.

Ob sprejemu v zavod se mora pripornik okopati. Obleka, perilo, obutev in posteljnina, ki jo prinese s seboj, se po potrebi razkuži. Pri tem je treba paziti, da se stvari ne poškodujejo. Po potrebi se razkužijo tudi stvari, ki jih pripornik dobi pozneje.

Priporniki morajo skrbeti za osebno higieno in čistočo obleke. Omogočiti jim je treba, da lahko primerno vzdržujejo osebno higieno, higieno posteljnine in bivalnega prostora. Striženje in britje jim je treba omogočiti po potrebi, britje pa vedno preden gredo na zaslišanje ali glavno obravnavo. Kopati se morajo najmanj vsakih sedem dni. Pripornikom, ki brez lastne krivde nimajo svojih sredstev, zagotovi zavod potrebna sredstva za vzdrževanje osebne higiene ter za druge najnujnejše potrebe.

Priporniki morajo redno skrbeti za čistočo prostorov, v katerih bivajo. Posteljnino je treba zamenjati vsakih štirinajst dni.

Vsakega pripornika najkasneje v 48 urah po sprejemu v zavod pregleda zdravnik. Zdravnik pregleda pripornika tudi pred odpustom iz zavoda. Če pripornik ob odpustu odkloni zdravniški pregled, o tem podpiše pisno izjavo oziroma pravosodni policist napiše uradni zaznamek. Če je ob sprejemu pripornika podan utemeljen sum, da je telesno poškodovan, ima nalezljivo ali drugo hujšo bolezen, ga mora zavodski zdravnik takoj pregledati.

Pripornik, ki zboli ali je poškodovan, dobi zdravniško pomoč v ambulanti zavoda. Če je potrebno zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji, odredi tako zdravljenje na predlog zavodskega zdravnika pristojno sodišče. Pristojno sodišče odredi hkrati tudi tiste ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči beg ali dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka. Direktor zavoda poskrbi za izvedbo odrejenih ukrepov in obvešča sodišče o izvajanju teh ukrepov. V nujnih primerih lahko odredi zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji direktor zavoda, o čemer takoj obvesti pristojno sodišče. Če pripornik v zavodu huje zboli ali je zaradi hujše bolezni oziroma poškodbe odpeljan na stacionarno zdravljenje v zdravstveno organizacijo zunaj zavoda, mora direktor zavoda o tem takoj obvestiti bližnjega sorodnika oziroma osebo, ki jo je pripornik že prej določil za tak primer. Direktor zavoda pri izvedbi ukrepov iz drugega in tretjega odstavka tega člena v zvezi z zaščiteno osebo upošteva usmeritve enote. V zvezi s takim pripornikom direktor zavoda v skladu s prejšnjim odstavkom obvesti enoto, ki ravna v skladu z zakonom, ki ureja zaščito prič.

Z dovoljenjem pristojnega sodišča lahko obišče in pregleda pripornika na njegovo zahtevo in na njegove stroške zdravnik, ki si ga sam izbere. Pripornik nosi tudi stroške prevoza, če se tak pregled opravi zunaj zavoda. Potrebno zavarovanje pri pregledu odredi direktor zavoda v sporazumu z zavodskim zdravnikom. Direktor zavoda zavarovanje iz prejšnjega odstavka za zaščiteno osebo odredi v sodelovanju z enoto.

Na zdravnikovo priporočilo si pripornik lahko priskrbi zdravila na svoje stroške, jih dobiva od svoje družine ali drugih oseb. Zdravila, ki jih prejema mora pred uporabo pregledati zdravnik zavoda. Pripornikom daje zdravila odrejen delavec zavoda po navodilu zdravnika.

Priporniki dobivajo hrano, ki zadošča za ohranitev njihovega zdravja in popolne telesne sposobnosti. Dnevno morajo dobivati tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo. Obroki prehrane se pripravljajo na podlagi normativov in jedilnikov, ki so verificirani pri pristojni državni instituciji in se enotno uporabljajo v vseh zavodih. Hrana mora biti sveža, raznovrstna in vitaminska, okusno pripravljena ter razdeljena v primernih posodah z ustreznim jedilnim priborom. Priporniki, ki delajo, mladoletni in mlajši polnoletni priporniki ter nosečnice dobivajo hrano po normativih, ki veljajo za obsojence. Bolni priporniki dobivajo hrano, ki jo določi zdravnik zavoda. Kvaliteto hrane nadzoruje direktor zavoda ali oseba, ki jo on pooblasti. Zaščitena oseba dobiva hrano po postopku in na način, ki ga določi direktor zavoda v sodelovanju z enoto.

Z dovoljenjem pristojnega sodišča lahko zavod v mejah možnosti in pod strokovnim nadzorstvom zavodskega zdravnika zagotovi, da se pripornik hrani na svoje stroške. Če so podani utemeljeni varnostni razlogi dobiva pripornik hrano na svoje stroške na način in po postopku, ki ga določi direktor zavoda.

Določba prejšnjega člena tega pravilnika se smiselno uporablja tudi za nošenje lastne obleke in uporabo posteljnine, kakor tudi za nakup knjig, časopisov in drugih predmetov, ki jih smejo priporniki na podlagi ZKP in tega pravilnika uporabljati in imeti pri sebi. Predmete, ki so na razpolago v zavodski prodajalni, lahko pripornik kupuje samo v tej prodajalni.

Priporniki so dolžni opravljati vsa dela, ki so potrebna za redno vzdrževanje čistoče v prostorih, v katerih prebivajo.

Pripornik lahko zahteva, da se mu dovoli opravljati delo, ki ustreza njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, ki jih ugotavlja zavodski zdravnik. Zahtevo iz prejšnjega odstavka poda pripornik pristojnemu sodišču pisno ali ustno na zapisnik. Pristojno sodišče se pred odločitvijo o pripornikovi zahtevi posvetuje z direktorjem zavoda o možnostih in pogojih razporeditve pripornika na delo, v primeru zaščitene osebe pa tudi z enoto. Pristojno sodišče lahko dovoli priporniku delati v sporazumu z direktorjem zavoda.

Pristojno sodišče dovoli delati priporniku s pisno odredbo, v kateri navede pogoje, pod katerimi je priporniku dovoljeno delati.

Pripornik opravlja delo v ustrezno zavarovanem delovnem prostoru. Delo mora biti organizirano tako, da ne vpliva na izvedbo kazenskega postopka. Posameznim pripornikom se lahko omogoči delo tudi v bivalnih prostorih, če ga je mogoče organizirati in če ni v nasprotju s higieno in interesom varnosti. Priporniku, ki mu je bil pripor odrejen ali podaljšan po razglasitvi sodbe prve stopnje, se delo lahko omogoči tudi v delovnih prostorih, kjer delajo obsojenci.

Delovni čas pripornika traja praviloma 40 ur tedensko. Delo pripornik opravlja v skladu z urnikom, ki velja za delo obsojencev.

Priporniku se mora dovoliti, da z delom preneha, če to sam zahteva. Pripornika je treba oprostiti delovnih obveznosti, če je potrebno, da se pripravi na zaslišanje, glavno obravnavo ali da vloži pravno sredstvo. Če se ugotovi, da zaradi varnosti ali interesov kazenskega postopka ni smotrno, da bi pripornik še naprej delal, direktor zavoda začasno odstrani pripornika z dela in obvesti pristojno sodišče. Direktor zavoda lahko pripornika začasno odstrani z dela tudi, če ovira delovni proces ali kako drugače moti druge pri delu.

Priporniki imajo pravico do plačila za delo po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij oziroma merilih in kriterijih o plačilu za delo obsojencev, izdanih na njegovi podlagi.

Bližnji sorodniki smejo pripornika obiskati praviloma enkrat tedensko. S hišnim redom zavoda se lahko določi, da smejo bližnji sorodniki pripornika obiskati pogosteje, toda največ trikrat na teden. Za bližnje sorodnike se štejejo: zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra, rejnik in skrbnik. Na prošnjo pripornika lahko pristojno sodišče dovoli obisk tudi drugim osebam. Pripornika lahko hkrati obiščejo največ trije obiskovalci, razen če prostorski pogoji omogočajo večje število obiskovalcev. Pri zagotavljanju obiskov zaščiteni osebi je treba upoštevati usmeritve enote.

Dan, čas in trajanje obiskov se določi s hišnim redom. Pristojno sodišče lahko izjemoma dovoli obisk tudi kakšen drug dan, ki ni določen za obiske. Obisk ne sme biti krajši od 30 minut.

Obiski pripornika se izvajajo v posebnem prostoru, ki je pregrajen s stekleno pregrado, ali v prostoru brez pregrade, o čemer odloča direktor zavoda. Obiski se prvih štirinajst dni po sprejemu v pripor praviloma izvajajo v posebnem prostoru, ki je pregrajen s stekleno pregrado. Direktor zavoda lahko odloči, da se obiski izvajajo v prostoru s stekleno pregrado tudi kasneje, če so podani utemeljeni varnostni razlogi oziroma obstaja nevarnost, da bo obiskovalec priporniku izročil prepovedano drogo, alkohol ali druga opojna sredstva ter predmete, namenjene za napad ali pobeg. Obisk zdravnika se izvaja praviloma v zavodski ambulanti. Priporniku, ki je na zdravljenju v zdravstveni organizaciji zunaj zavoda se obisk omogoči v skladu z bolnišničnimi pravili oziroma dovoljenjem pristojnega sodišča. Če je pristojno sodišče odredilo varovanje pripornika, nadzira obisk v pogledu varnosti ter reda in discipline pravosodni policist, ki pripornika varuje.

Za red in varnost pri obiskih skrbijo pravosodni policisti. Pravosodni policisti med obiskom ne smejo poslušati pogovora med pripornikom in njegovim odvetnikom oziroma diplomatskim in konzularnim predstavnikom njegove države ter varuhom človekovih pravic. Če pripornik ali obiskovalec ogrožata red in varnost zavoda ali poskušata izkoristiti obisk zato, da bi onemogočila uspešno izvedbo kazenskega postopka, pravosodni policist prekine obisk in o tem obvesti pristojno sodišče. O prekinitvi obiska izda direktor zavoda pisno odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na pristojno sodišče.

Zagovorniku je treba omogočiti, da govori s pripornikom v posebnem in za to primernem prostoru, prosto in brez nadzorstva. Zagovornik lahko govori s pripornikom kadarkoli, razen v času obrokov hrane, in v času, ko pripornik biva na prostem, in v času nočnega počitka.

Pisma, ki jih pripornik piše zagovorniku ali ta priporniku, je treba izročiti oziroma odposlati naslovniku še istega dne oziroma prvi naslednji delovni dan. Preiskovalni sodnik določi z odredbo, s katero odredi nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda, tudi način in obseg nadzora. Nadzor iz prejšnjega odstavka opravlja pristojna oseba sodišča, določena v odredbi preiskovalnega sodnika. Če je preiskovalni sodnik s pisnim sklepom odredil nadzor pisemskih pošiljk, ki jih pripornik pošilja ali so naslovljene nanj, jih zavod takoj po sprejemu izroči sodišču, ki je nadzor odredilo. Priporniku, ki nima sredstev, zagotovi zavod vse potrebno za pisanje prošenj in pritožb, dopisovanje z zagovornikom in bližnjimi sorodniki. Pri zagotavljanju dopisovanja zaščiteni osebi je treba upoštevati usmeritve enote.

Če je podan utemeljen sum, da so v pisemski pošiljki, za katero preiskovalni sodnik ni odredil nadzora, predmeti ki jih pripornik po ZKP in tem pravilniku ne sme posedovati, lahko direktor zavoda odredi pregled take pošiljke. Pregled pošiljke opravi pooblaščena uradna oseba, ki jo določi direktor zavoda. Pregled iz prejšnjega odstavka se lahko opravi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev oziroma tako, da pripornik odpre pisemsko pošiljko v navzočnosti pooblaščene uradne osebe zavoda, pri čemer le-ta ne sme prebirati vsebine pisemske pošiljke. Pooblaščena uradna oseba mora pri vsakem pregledu pisemske pošiljke sestaviti zapisnik, v katerem navede ime in priimek pripornika, ki mu je bila pošiljka poslana, ime in priimek pošiljatelja pisemske pošiljke, če sta napisana na zunanji strani ovojnice, razloge za pregled ter druge ugotovitve. Zapisnik se vloži v pripornikov osebni spis. Če se v pisemski pošiljki odkrijejo predmeti ali stvari, ki jih pripornik ne sme imeti pri sebi, jih delavec, ki jih je odkril, začasno odvzame in izroči direktorju zavoda ali drugemu pooblaščenemu delavcu ter o odvzemu priporniku izda potrdilo.

Za stike z osebami zunaj zavoda lahko pripornik na svoje stroške uporablja zavodski telefon. S hišnim redom zavoda se določi čas, v katerem je možna uporaba telefona, in trajanje telefonskega pogovora pripornika. Če preiskovalni sodnik odredi nadzor nad telefonskimi pogovori pripornika, določi tudi način in obseg nadzora. Pripornik mora biti vnaprej seznanjen z načinom in obsegom nadzora telefonskih pogovorov. Pri zagotavljanju telefonskih stikov zaščiteni osebi je treba upoštevati usmeritve enote.

Priporniki lahko enkrat tedensko sprejemajo pošiljke z obleko, perilom in drugimi predmeti, ki jih smejo po ZKP in tem pravilniku imeti pri sebi. Priporniki lahko enkrat na mesec sprejemajo tudi pošiljke s hrano. Pošiljke iz prejšnjih odstavkov tega člena priporniki sprejemajo po pošti ali po obiskovalcih, s tem da morajo biti primerno zavite in označene z naslovom odpošiljatelja in prejemnika. Prinešene ali po pošti poslane pošiljke je treba pred izročitvijo priporniku pazljivo pregledati. Pregled opravi določena uradna oseba zavoda. Če so priporniku poslani predmeti, ki jih po ZKP in tem pravilniku ne sme imeti pri sebi, se odvzamejo. S temi predmeti se ravna v skladu s petim odstavkom 12. člena tega pravilnika.

Pripornik sme sprejemati denar v neomejeni vsoti. Znesek, ki presega vsoto, ki jo sme pripornik imeti pri sebi po tem pravilniku, se hrani kot njegov depozit in se vpiše v knjigo depozita. Pripornik sme denar, ki ga ima na depozitu, uporabljati za nakup predmetov, ki jih po določbah tega pravilnika sme imeti pri sebi oziroma uporabljati.

Obdolženca, za katerega je odrejen pripor, premesti na podlagi odredbe predsednika senata iz tretjega 273. člena ZKP direktor zavoda. V zavodu na območju sodišča, kjer bo glavna obravnava, se ga razporedi v prostor za pripornike. Zaščitena oseba mora biti v zavodu iz prejšnjega odstavka ločena od drugih pripornikov in obsojencev v skladu z navodili enote.

Zaradi varnosti, reda in discipline, prezasedenosti zavoda ali uspešne in racionalne izvedbe kazenskega postopka se sme pripornika premestiti iz enega v drug zavod. Premestitev je lahko začasna ali dokler traja pripor. O premestitvi pripornika iz prejšnjega odstavka odloča na predlog direktorja zavoda, v katerem je pripornik v priporu, pristojno sodišče. Pisni predlog iz prejšnjega odstavka vsebuje razloge za premestitev. Pristojno sodišče o predlogu odloči z odredbo, ki jo vroči priporniku, zavodu, v katerem je pripornik v priporu, ter zavodu, v katerega je pripornik premeščen. Pred podajo predloga za premestitev zaščitene osebe se mora direktor zavoda posvetovati z enoto in upoštevati njene usmeritve.

Spremljanje pripornika na pristojno sodišče, k drugemu organu ali v drug zavod se sme opraviti le na podlagi pisnega naloga pristojnega sodišča. Izjemoma se sme pripornika spremljati na sodišče, pri katerem teče kazenski postopek tudi na ustno zahtevo, ki jo je treba predhodno preveriti in o tem narediti uradni zaznamek.

Ob spremljanju pripornika v drug zavod ali prevzgojni dom je treba v knjigi pripornikov evidentirati sodišče, ki je izdalo nalog za spremljanje pripornika, številko in datum ter komu je pripornik napoten. V primeru iz prejšnjega odstavka je treba izročiti priporniku tudi predmete, ki so bili shranjeni v skladišču zavoda in denar, ki ga je imel na depozitu. Organ, ki je prevzel pripornika potrdi prevzem njegovih stvari, potrdilo pa hrani zavod, iz katerega je bil pripornik priveden.

Priporniki s svojim vedenjem ne smejo motiti reda in miru v zavodu, ogrožati varnosti zavoda ali varnosti drugih pripornikov. Priporniki morajo imeti korekten odnos do delavcev zavoda. Medsebojni odnosi pripornikov morajo biti korektni. Nedopustno je izvajanje pritiskov skupine ali posameznikov nad drugimi skupinami ali posamezniki, medsebojno obračunavanje ali ustrahovanje, izkoriščanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje.

Pripornikom, ki bivajo v ločenih prostorih v zavodu, je prepovedano dopisovanje, pogovarjanje ali kakršnokoli sporazumevanje ter vsi ustni ali pisni stiki z osebami zunaj zavoda, ki niso v skladu z ZKP in tem pravilnikom. Prav tako si ne smejo izmenjavati oziroma dajati knjig, časopisov, drugih tiskovin ali kakršnihkoli drugih predmetov.

Priporniki ne smejo kupovati, prodajati ali med seboj menjavati nobenih predmetov (obleke, perila, hrane).

Priporniku v zavodu ni dovoljeno imeti predmetov, ki utegnejo služiti za napad, pobeg, ogrožanje sebe ali koga drugega oziroma varnosti zavoda, kakor tudi povezovanje z drugimi osebami v zavodu in izven njega. Pripornik ne sme imeti alkoholnih pijač, mamil in drugih sredstev, ki so škodljiva za njegovo zdravje. Če se pri priporniku najdejo predmeti, ki jih ne sme imeti pri sebi, se smiselno uporabi določba 12. člena tega pravilnika.

Če pravosodni policist ugotovi, da se priporniki med seboj dogovarjajo v zvezi z izvedbo kazenskega postopka, obvesti o tem direktorja zavoda. Direktor zavoda, v nujnih primerih pa tudi pravosodni policist sme premestiti pripornika v drug bivalni prostor, da se prepreči nadaljnje dogovarjanje. Pripornik se namesti v poseben prostor, če je priveden z bega, zaloten pri pripravah na beg ali pri njegovem poskusu in če se s silo upira ali drugače ogroža svojo varnost in varnost oseb v svoji bližini. Če drugače ni mogoče preprečiti ogrožanja ali povzročitve večje materialne škode, se lahko pripornika tudi vklene. Ukrepe iz drugega odstavka tega člena odredi direktor zavoda, v nujnih primerih pa tudi pravosodni policist. O odrejenih ukrepih iz tega člena direktor zavoda takoj obvesti pristojno sodišče, ki odredi nadaljnje ukrepe.

Pravosodni policist mora o vseh disciplinskih prestopkih pripornika obvestiti direktorja zavoda. Direktor zavoda poda pristojnemu sodišču pisni predlog za disciplinsko kaznovanje pripornika. V predlogu je treba navesti opis disciplinskega prestopka in dokaze. Sklep o izrečeni disciplinski kazni pristojnega sodišča je treba izročiti priporniku takoj, njegovo morebitno pritožbo zoper ta sklep pa poslati senatu pristojnega sodišču (četrti odstavek 213.c člena ZKP).

Če je podan utemeljen sum, da je pripornik med prestajanjem pripora storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, direktor zavoda o tem obvesti pristojno policijsko upravo in sodišče, ki je zoper pripornika odredilo pripor, v primeru zaščitene osebe pa tudi enoto.

Zavod sme pripornika izpustiti na prostost samo na podlagi pisnega sklepa o odpravi pripora. Pripornika je treba izpustiti takoj po prejemu sklepa o odpravi pripora. O času izpustitve pripornika obvesti zavod tistega, ki je izdal sklep o odpravi pripora. V knjigo pripornikov se vpiše v ustrezno rubriko: sodišče, ki je izdalo sklep o odpravi pripora, številko, datum in uro ter mesec in leto, ko je bil pripornik izpuščen. O času izpustitve zaščitene osebe zavod poleg organa iz prejšnjega odstavka obvesti tudi enoto. Izjemoma je mogoče pripornika izpustiti na prostost na podlagi telefonskega naročila pristojnega sodišča. Tako telefonsko naročilo mora zavod preveriti, preden pripornika izpusti iz zavoda. O izpustitvi pripornika iz zavoda napravi pooblaščen delavec zavoda uradni zaznamek. Pristojno sodišče mora v primeru iz prejšnjega odstavka zavodu v 24 urah dostaviti sklep o odpravi pripora.

Ob izpustitvi iz pripora je treba priporniku izročiti vse njegove predmete in druge stvari, ki so mu bile odvzete v zavodu, in neporabljen denar, ki je bil shranjen kot njegov depozit. Uradna oseba zavoda, ki izroči predmete, in pripornik v skladiščnici oziroma depozitni knjigi pisno potrdita izročitev in prejem predmetov ter denarja.

Če pripornik v zavodu umre direktor zavoda nemudoma obvesti pristojno sodišče, generalnega direktorja Uprave in bližnje sorodnike. Če v zavodu umre zaščitena oseba, direktor nemudoma obvesti enoto. Predsednik pristojnega sodišča imenuje komisijo, ki ugotovi vzrok smrti. Komisijo sestavljajo: preiskovalni sodnik, državni tožilec, direktor zavoda in zdravnik.

Zavod izroči pripornikovo truplo in njegove stvari družini umrlega ali njegovim bližjim sorodnikom, če pa teh ni oziroma če ti nočejo prevzeti trupla, se lahko pripornikovo truplo izroči tudi drugi osebi, za katero je mogoče utemeljeno pričakovati, da bo poskrbela za pokop v skladu s predpisi o pokopališki in pogrebni dejavnosti. O zahtevi tretje osebe za izročitev pokojnikovega trupla odloči predsednik sodišča, pred katerim teče kazenski postopek. Če ni nikogar, ki bi prevzel pripornikovo truplo v skladu s prejšnjim odstavkom zavod poskrbi, da se truplo upepeli in žara postavi v grob z imenom, na stroške sodišča, pred katerim teče kazenski postopek. Po volji umrlega se upepeljeni ostanki lahko raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču. Pristojno sodišče obvesti o pripornikovi smrti pristojni matični urad. Za način pokopa iz drugega odstavka tega člena pristojno sodišče najame žarni grob po predpisih o pokopališki in pogrebni dejavnosti.

Nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki in ustreznostjo bivalnih razmer izvršuje predsednik ali določen sodnik okrožnega sodišča na območju, kjer je zavod, v katerem priporniki prestajajo pripor. Če se ugotovijo hude napake glede zakonitega in pravilnega ravnanja s priporniki ali neustrezne bivalne razmere, obvesti predsednik okrožnega sodišča o tem upravo, ki izvede potrebne ukrepe in o tem poroča predsedniku okrožnega sodišča. O nepravilnostih, ki jih odkrijejo za nadzor pooblaščeni delavci uprave, seznanijo predsednika pristojnega okrožnega sodišča.

Če pripornik meni, da delavci zavoda z njim neustrezno ravnajo oziroma postopajo ali da so bivalne razmere neustrezne, se lahko pritoži predsedniku pristojnega okrožnega sodišča oziroma generalnemu direktorju uprave. Generalni direktor v petnajstih dneh pošlje pisni odgovor priporniku in v primeru utemeljene pritožbe določi izvedbo potrebnih ukrepov.

Natančnejše določbe o ravnanju pripornikov (vstajanje in nočni počitek, sprejemanje dnevnih obrokov hrane, čiščenje bivalnih prostorov, bivanje na prostem, oddaja in sprejem pisemskih in drugih pošiljk, nabava predmetov na lastne stroške, britje, kopanje, zdravniški pregled itd.) se določi s hišnim redom, ki ga izda v soglasju z generalnim direktorjem uprave direktor zavoda. Hišni red iz prejšnjega odstavka mora biti izdan v roku enega meseca po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik mora biti izobešen v vseh bivalnih prostorih pripornikov. Vsi drugi predpisi ter ratificirani mednarodni akti s področja izvrševanja kazenskih sankcij, zakon o kazenskem postopku in kazenski zakonik morajo biti pripornikom na razpolago v knjižnici zavoda.

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za osebe, pridržane po odredbi sodišča.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o izvrševanju pripora (Uradni list SRS, št. 22/81).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga: Knjiga pripornikov Priloga: Knjiga pridržanih oseb Obrazec IK-18: Statistično poročilo o priprtih in pridržanih osebah v ZPKZ