21. člen CZ-B
V 2. točki prvega odstavka 20. člena se črta beseda “posebne”. Besedilo 4. točke prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: “4. naslednji stroški dostave do kraja vnosa na carinsko območje: (a) stroški prevoza in zavarovalnine za uvoženo blago in (b) stroški natovarjanja, pretovarjanja in manipulacije, ki so nastali v zvezi z dobavo uvoženega blaga;” Besedilo 8. točke prvega odstavka 20. člena se spremeni tako, da se glasi: “8. nadomestila in stroški v zvezi z licenčninami, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnim plačevanjem;” Besedilo drugega odstavka 20. člena se spremeni tako, da se glasi: “(2) Nadomestila in stroški za pravico do reprodukcije uvoženega blaga se ne vštevajo v carinsko vrednost blaga.”
- UPRS sodba I U 537/2011Upravno sodišče RS · 2011
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožnik je bil dolžan po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednosti ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi naknadno ni javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ.
- UPRS sodba I U 782/2010Upravno sodišče RS · 2011
Na podlagi 1. odstavka 21. člena CZ mora v primeru uvoza blaga, za katerega je dogovorjena obveznost iz 8. do 10. točke 20. člena CZ, carinski zavezanec to označiti v carinski deklaraciji, česar pa tožnik v danem primeru ni storil. Po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov je bil dolžan, glede na določila pogodbe, prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednost ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi ni naknadno javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ in določbami 142. člena do 147. člena UICZ.
- VSRS Sodba X Ips 676/2005Vrhovno sodišče RS · 2008
Določba 137. člena ZUP (1986) zavezuje stranko upravnega postopka, da za svoje navedbe (o uničenju uvoženih vozil) ponudi dokaze in jih, če je to mogoče, predloži, česar pa tožeča stranka v obravnavanem primeru ni storila, kljub temu, da je imela za to vse možnosti. Njena neizkazana zatrjevanja zato niso mogla vplivati na ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovno sodišče pa v reviziji odloča glede na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v predhodnem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 10. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 537/2011Upravno sodišče RS · 11. 10. 2011
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožnik je bil dolžan po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednosti ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi naknadno ni javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ.
- UPRS sodba I U 782/2010Upravno sodišče RS · 4. 10. 2011
Na podlagi 1. odstavka 21. člena CZ mora v primeru uvoza blaga, za katerega je dogovorjena obveznost iz 8. do 10. točke 20. člena CZ, carinski zavezanec to označiti v carinski deklaraciji, česar pa tožnik v danem primeru ni storil. Po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov je bil dolžan, glede na določila pogodbe, prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednost ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi ni naknadno javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ in določbami 142. člena do 147. člena UICZ.
- VSRS Sodba X Ips 676/2005Vrhovno sodišče RS · 19. 6. 2008
Določba 137. člena ZUP (1986) zavezuje stranko upravnega postopka, da za svoje navedbe (o uničenju uvoženih vozil) ponudi dokaze in jih, če je to mogoče, predloži, česar pa tožeča stranka v obravnavanem primeru ni storila, kljub temu, da je imela za to vse možnosti. Njena neizkazana zatrjevanja zato niso mogla vplivati na ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovno sodišče pa v reviziji odloča glede na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v predhodnem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1).