182. člen CZ-B

Odgovornost glavnega carinskega zavezanca po določbah CZ (1990) ni subsidiarna, saj je smisel njegovega vpisa v ECL ravno v tem, da jamči za primere, ko carinsko blago ni predano prevzemni carinarnici.

Odgovornost glavnega zavezanca po določbah CZ (1990) ni subsidiarna, saj je smisel njegovega vpisa v ECL ravno v tem, da jamči za primere, ko carinsko blago ni predano prevzemni carinarnici.

Oseba, ki je odgovorna za carinski prekršek, ker blaga v tranzitu ni predala namembni carinski izpostavi, je prva, ki pride v poštev kot carinski zavezanec.

S tem, ko je tožeča stranka uvoženo blago dala v brezplačen najem znotraj roka pet let od dneva uvoza, je carinsko blago dala v uporabo drugemu, zaradi česar mora plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi četrtega odstavka 30.b člena CZ (1976) oziroma četrtega odstavka 32. člena CZ (1990), saj ni več izpolnjen namen predhodne carinske oprostitve. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da naknadni obračun carinskega dolga pomeni le nadaljevanje upravnega postopka, ki se je začel s sprejemom carinske deklaracije, zato je bil pravilno uporabljen CZ (1976) oziroma CZ (1990).

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz upravnih spisov, je tožeča stranka s tem, da je tovorno vozilo dala v najem znotraj roka 5 let od dneva uvoza, carinsko blago dala v uporabo drugemu, zaradi česar mora plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi četrtega odstavka 32. člena CZ (1990), saj ni več izpolnjen namen predhodne carinske oprostitve. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da naknadni obračun carinskega dolga pomeni le nadaljevanje upravnega postopka, ki se je začel s sprejemom carinske deklaracije, zato je bil pravilno uporabljen CZ (1976) oziroma CZ (1990).

Obračun carinskih dajatev zaradi neizpolnjevanja pogojev za brezcarinski uvoz iz 53. člena CZ (1990) ni obračun dajatev na podlagi poznejšega preverjanja podatkov o uvoženem blagu iz 260. člena CZ (1990).

Obračun carinskih dajatev zaradi neizpolnjevanja pogojev za brezcarinski uvoz iz 53. člena CZ (1990) ni obračun dajatev na podlagi poznejšega preverjanja podatkov o uvoženem blagu iz 260. člena CZ (1990).

Ker carinsko blago, za katerega je bil dovoljen tranzit blaga, ni bilo predloženo namembnemu carinskemu organu oziroma je bila potrditev izstopa lažna, je carinski dolg nastal v skladu s 7. točko 1. odstavka 19. člena (oziroma 19. člena CZ 1976), ki za tranzitno blago določa, da obveznost carine nastane, če deklaracija ni predložena z dnem, ko je bilo blago dano v prost promet, v trenutku, ko bi moralo biti blago predano namembni carinarnici.

Carinska obveznost je nastala zaradi prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti, za potrebe katere je bil tožnici dovoljen uvoz polpriklopnika brez plačila carine, ne pa zaradi zatrjevane protipravne odtujitve uvoženega blaga, saj ta razlog ni naštet med razlogi za nastanek carinske obveznosti iz 4. odstavka 30.b člena CZ (1976).

Carinska obveznost je nastala zaradi prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti, za potrebe katere je bil tožnici dovoljen uvoz cestnega vlačilca brez plačila carine, ne pa zaradi zatrjevane protipravne odtujitve uvoženega blaga, saj ta razlog ni naštet med razlogi za nastanek carinske obveznosti iz 4. odstavka 30. b člena CZ/76.

Glede na ugotovljene dejanske okoliščine je sodišče prve stopnje svojo presojo pravilno oprlo na določila Carinskega zakonika (CZ, Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99 in 40/99), ki se v tej zadevi, upoštevajoč, da se je obravnavani upravni postopek začel v letu 1996, uporablja skladno z določilom 1. odstavka 182. člena CZ. Glede na čas nastanka carinskega dolga v letu 1994 po določilu 4. odstavka 154. člena CZ pravica carinskega organa za naknaden obračun carinskega dolga ob vročitvi odločbe prve stopnje revidentu dne 4.4.1997 še ni zastarala. Prav tako je sodišče prve stopnje, glede na nastanek carinskega dolga v letu 1994, po določbi 1. odstavka 151. člena CZ kot pravilno presodilo okoliščino, da so bile carina in druge uvozne dajatve revidentu obračunane na podlagi carinske tarife in drugih predpisov, ki so veljali v letu 1994.

Carinski organ mora v okviru 10-letnega absolutnega zastaralnega roka, ki teče od nastanka carinske obveznosti, začeti in dokončati vse postopke, ki so predpisani za uveljavitev in plačilo terjatve.

Carinski organ mora v okviru desetletnega absolutnega zastaralnega roka, ki teče od nastanka carinske obveznosti, začeti in dokončati vse postopke, ki so predpisani za uveljavitev in plačilo terjatve.

Določba 62. člena CZ ureja institut naknadnega preverjanja deklaracij in je podlaga za morebitni naknadni obračun carine. Gre za materialnopravno določbo, ki ima neposredne posledice na pravice in obveznosti strank v carinskem postopku. Ker je ureditev naknadnega preverjanja deklaracij in zaračunavanja carine po CZ drugačna od ureditve v CZ/76, CZ pa nima izrecne določbe, da se lahko uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti po CZ/76, določb CZ o naknadnem preverjanju deklaracij in posledično naknadnem obračunu carine ni mogoče uporabiti za carinske postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1996.

Določba 62. člena CZ ureja institut naknadnega preverjanja deklaracij in je podlaga za morebitni naknadni obračun carine. Gre za materialnopravno določbo, ki ima neposredne posledice na pravice in obveznosti strank v carinskem postopku. Ker je ureditev naknadnega preverjanja deklaracij in zaračunavanja carine po CZ drugačna od ureditve v CZ/76, CZ pa nima izrecne določbe, da se lahko uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti po CZ/76, določb CZ o naknadnem preverjanju deklaracij in posledično naknadnem obračunu carine ni mogoče uporabiti za carinske postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1996.

Iz določbe 30b člena CZ/76 izhaja, da oseba, ki uvozi blago po navedeni zakonski določbi, tega blaga ne sme odtujiti oziroma dati v uporabo drugemu pred potekom petih let od dneva uvoza.

Z naknadnim obračunom carine ni začet nov upravni postopek, ampak gre za nadaljevanje postopka, ki je bil začet s prejemom uvozne carinske deklaracije. Zato se glede na določbo 1. odstavka 182. člena CZ postopek naknadnega obračuna carinskega dolga nadaljuje po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novega CZ, torej po določbah CZ/76.

Z naknadnim obračunom carine ni začet nov upravni postopek, ampak da gre za nadaljevanje postopka, ki je bil začet s sprejemom uvozne carinske deklaracije, tj. 27. 7. 1993, to pa pomeni, da se po 1. odstavku 182. člena CZ/95 postopek naknadnega obračuna carinskega dolga vodi oziroma nadaljuje po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo CZ/95, torej po določbah CZ/76. Ugotovitev nepravilne uporabe materialnega zakona v izpodbijani odločbi tožene stranke bi sicer narekovala odpravo odločbe kot nezakonite. Ker pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi tožniku določila carinski dolg v nižjem znesku kot prvostopni carinski organ (katerega odločba pa je, kot že povedano, pravilna), ter je bil tožnik dolžan carinski dolg poravnati po izpodbijani odločbi kot dokončni (glede na 1. tč. izreka prvostopne odločbe), bi bila odprava izpodbijane odločbe tožniku v škodo, take odločitve pa sodišče glede na določbo 2. odstavka 40. člena ZUS ne more sprejeti.

V času uvoza veljavna odredba stroja za ovijanje okroglih bal v folijo (še) ni uvrščala med proizvode, od katerih prometa se izjemoma plačuje nižji 5% davek. Odredba pa tudi ne dopušča širitve izjem še na druge primere.

Pri obračunu carine zaradi neizpolnjene obveznosti izvoza ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti, ampak za obračun naknadno nastale carinske obveznosti.