151.c člen CZ-B
(obračun carinskega dolga pri popolnih ali delnih oprostitvah)
(1)Carinski dolg nastane tam, kjer nastanejo okoliščine, zaradi katerih nastane carinski dolg.
(2)Če ni mogoče določiti kraja nastanka carinskega dolga v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je carinski dolg nastal tam, kjer carinski organi ugotovijo, da se je nahajalo blago, ko so nastale okoliščine, ki so privedle do nastanka carinskega dolga.
(3)Če carinski postopek ni bil zaključen, se šteje, da je carinski dolg nastal tam, kjer je za blago začet ta carinski postopek.
(4)Če informacije, ki jih imajo na razpolago carinski organi omogočajo ugotovitev, da je carinski dolg nastal že prej, ko je bilo blago na drugem mestu, se šteje, da je carinski dolg nastal v kraju, ki ga je mogoče določiti kot lokacijo blaga v najzgodnejšem trenutku po nastanku carinskega dolga.
- VSRS Sodba X Ips 164/2006Vrhovno sodišče RS · 2008
Za odgovornost voznika v tranzitnem carinskem postopku 145. člena CZ ni mogoče razlagati brez upoštevanja določbe 3. odstavka 125. člena CZ, ki je lex specialis za takšen postopek. Za voznikovo solidarno odgovornost za plačilo carinskega dolga mora biti izpolnjen subjektivni pogoj, da je zavestno sodeloval pri postopkih neupravičene odstranitve blaga izpod carinskega nadzora.
- VSRS Sodba X Ips 898/2004Vrhovno sodišče RS · 2007
Po določbi 1. alinee 3. odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora. Za odločitev v obravnavani zadevi torej zadostuje le ugotovitev, da je tožnik tisti, ki je blago odstranil izpod carinskega nadzora.
- VSRS Sodba I Up 131/2003Vrhovno sodišče RS · 2006
Pooblastilo špediterju za opravljanje carinskih poslov in opravljanje dejanj v carinskem postopku izhaja iz same špediterske pogodbe. Obseg špediterjevih pooblastil pri njihovem delu določa sama narava njihovega dela, špediterje pa je šteti za pooblaščene za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 7. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 164/2006Vrhovno sodišče RS · 10. 7. 2008
Za odgovornost voznika v tranzitnem carinskem postopku 145. člena CZ ni mogoče razlagati brez upoštevanja določbe 3. odstavka 125. člena CZ, ki je lex specialis za takšen postopek. Za voznikovo solidarno odgovornost za plačilo carinskega dolga mora biti izpolnjen subjektivni pogoj, da je zavestno sodeloval pri postopkih neupravičene odstranitve blaga izpod carinskega nadzora.
- VSRS Sodba X Ips 898/2004Vrhovno sodišče RS · 13. 6. 2007
Po določbi 1. alinee 3. odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora. Za odločitev v obravnavani zadevi torej zadostuje le ugotovitev, da je tožnik tisti, ki je blago odstranil izpod carinskega nadzora.
- VSRS Sodba I Up 131/2003Vrhovno sodišče RS · 30. 5. 2006
Pooblastilo špediterju za opravljanje carinskih poslov in opravljanje dejanj v carinskem postopku izhaja iz same špediterske pogodbe. Obseg špediterjevih pooblastil pri njihovem delu določa sama narava njihovega dela, špediterje pa je šteti za pooblaščene za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
- UPRS sodba U 1455/2001Upravno sodišče RS · 12. 6. 2003
Glede krajevne pristojnosti se sodišče strinja, da je ustrezna podlaga zanjo v 1. odstavku 151. c člena CZ in ne v 3. odstavku, kot trdi tožnik v tožbi. Prvi odstavek je namreč, v kontekstu celotnega besedila 151. c člena, razumeti kot osnovno pravilo, da je carinski dolg nastal tam, kjer so nastale okoliščine za nastanek carinskega dolga. Če kraja nastanka okoliščin iz 1. odstavka 151. c člena ni mogoče določiti, se uporabi katero od ostalih ustreznih naveznih okoliščin iz nadaljnjih odstavkov (tudi 3.) tega člena.
- VSRS Sodba I Ips 13/2001Vrhovno sodišče RS · 24. 1. 2001
Določba 1. odstavka 255. člena KZ je t.i. tiha blanketna norma, zato je treba vsebino pojmov "carinska črta" in "carinski nadzor" poiskati v Carinskem zakonu in Zakonu o nadzoru državne meje. Če omenjeni dopolnilni normi nista navedeni v opisu kaznivega dejanja, je ta kljub temu sklepčen. V obrazložitvi sodbe pa mora biti razložen pomen omenjenih izrazov v skladu z navedenima zakonoma. Ker rok, v katerem mora sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, v ZKP ni izrecno določen, velja splošna določba iz 2. odstavka 200. člena ZKP.