332.b člen ZPP
Če vloga stranke vsebuje tajne podatke, mora stranka del vloge, ki vsebuje tajne podatke, ločiti od dela vloge, ki ne vsebuje tajnih podatkov, in ga pripeti vlogi v zaprti ovojnici, iz katere ni razvidno, da so v njej tajni podatki. Enako velja za listinske dokaze, ki jih stranka priloži vlogi. Če stranka ne ravna v skladu s prejšnjima odstavkoma, se vloga stranke šteje za nepopolno, sodišče pa vlogo ali listino, ki vsebujejo tajne podatke, zapre v ovojnico, iz katere ni razvidno, da so v njej tajni podatki. Sodišče vloge in listine, ki vsebujejo tajne podatke, hrani in dopusti vpogled vanje pod pogoji iz 332.c in 332.č člena tega zakona.
- VSL Sklep II Ip 136/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Sodišče pri odločanju o tem, ali bo dopustilo vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ki vsebujejo tajne podatke, tehta med na eni strani spoštovanjem poštenosti sodnega postopka na drugi strani pa varstvom tajnih podatkov. To pa pomeni, da mora stranka, ki zahteva vpogled v listine, ki vsebujejo tajne podatke, postaviti trditve, iz katerih izhaja ustrezen interes za spoštovanje poštenosti sodnega postopka, ki jih je potem mogoče tehtati z varstvom tajnih podatkov. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017 – dokument Državnega odvetništva RS št. 1, je navedeno, da so podatki v navedenem dokumentu določeni kot tajni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko razkrilo (1) naziv, ki ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uporablja za materialno in finančno poslovanje, ter (2) identifikacijske podatke uradnih oseb Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba z dne 11. 9. 2018 zoper sklep z dne 3. 9. 2018 – dokume
- VSRS Sklep X Ips 68/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
Ureditev ZPP ne pozna možnosti, da bi sodišče svojo sodbo oprlo na tajne podatke, ki jih ne bi izvedlo kot dokaz, omogočilo glede njih ustrezne kontradiktornosti med strankama in jih tudi ne bi navedlo v svoji sodbi. Če tajnih podatkov glede na navedene zahteve ni mogoče uporabiti v sodnem postopku, sodišče lahko zavrne njihovo uporabo, vendar se v tem primeru sodba nanje ne more opirati. Če pa se tajni podatki uporabijo kot dokaz, morajo biti skladno z navedenimi določbami ZPP dostopni strankam ter vključeni v sodbo, ki se lahko tudi glede navedene presoje izpodbija s pravnimi sredstvi. ZPP ne pozna možnosti, da bi Upravno sodišče oprlo svojo sodbo na izvedbo tajnih podatkov kot dokazov, ne da bi se z njimi seznanila tožeča stranka in ne da bi jih navedlo v svoji sodbi, take ureditve pa ne vsebujeta niti ZUS-1 niti ZMZ-1, ki urejata sodno varstvo v tem upravnem sporu. Vrhovno sodišče pa v revizijskem postopku ni iudex facti in samo ne odloča o izvedbi dokazov niti ne more samo odpraviti navedene procesne kršitve.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 2. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Ip 136/2022Višje sodišče v Ljubljani · 16. 2. 2022
Sodišče pri odločanju o tem, ali bo dopustilo vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ki vsebujejo tajne podatke, tehta med na eni strani spoštovanjem poštenosti sodnega postopka na drugi strani pa varstvom tajnih podatkov. To pa pomeni, da mora stranka, ki zahteva vpogled v listine, ki vsebujejo tajne podatke, postaviti trditve, iz katerih izhaja ustrezen interes za spoštovanje poštenosti sodnega postopka, ki jih je potem mogoče tehtati z varstvom tajnih podatkov. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017 – dokument Državnega odvetništva RS št. 1, je navedeno, da so podatki v navedenem dokumentu določeni kot tajni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko razkrilo (1) naziv, ki ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uporablja za materialno in finančno poslovanje, ter (2) identifikacijske podatke uradnih oseb Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba z dne 11. 9. 2018 zoper sklep z dne 3. 9. 2018 – dokume
- VSRS Sklep X Ips 68/2021Vrhovno sodišče RS · 16. 12. 2021
Ureditev ZPP ne pozna možnosti, da bi sodišče svojo sodbo oprlo na tajne podatke, ki jih ne bi izvedlo kot dokaz, omogočilo glede njih ustrezne kontradiktornosti med strankama in jih tudi ne bi navedlo v svoji sodbi. Če tajnih podatkov glede na navedene zahteve ni mogoče uporabiti v sodnem postopku, sodišče lahko zavrne njihovo uporabo, vendar se v tem primeru sodba nanje ne more opirati. Če pa se tajni podatki uporabijo kot dokaz, morajo biti skladno z navedenimi določbami ZPP dostopni strankam ter vključeni v sodbo, ki se lahko tudi glede navedene presoje izpodbija s pravnimi sredstvi. ZPP ne pozna možnosti, da bi Upravno sodišče oprlo svojo sodbo na izvedbo tajnih podatkov kot dokazov, ne da bi se z njimi seznanila tožeča stranka in ne da bi jih navedlo v svoji sodbi, take ureditve pa ne vsebujeta niti ZUS-1 niti ZMZ-1, ki urejata sodno varstvo v tem upravnem sporu. Vrhovno sodišče pa v revizijskem postopku ni iudex facti in samo ne odloča o izvedbi dokazov niti ne more samo odpraviti navedene procesne kršitve.