178. člen ZPP

Osebe, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve zakona, vendar še niso vložile zahteve za pravico po ZPIZ-1, lahko pravico po ZPIZ-1 sicer uveljavijo tudi po 1. 1. 2013, vendar slednje ne velja za pravico do delne pokojnine, na kar je opozorilo že VDSS v sodbi Psp 163/2018. Delna pokojnina, opredeljena v 4. točki 7. člena ZPIZ-2, je definirana kot del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljenega dela. Glede na ureditev, pridobitev in uživanje delne pokojnine po 40. členu ZPIZ-2 je povsem pravilno, da se lahko v skladu s četrtim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 ta pokojnina odmeri izključno po določbah ZPIZ-2. Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, uveljavljeno do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.

Za izvrševanje denarne kazni, izrečene po ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ), pa ZPP v 178.a členu predpisuje pristojnost davčnega organa in ne sodišča. Navedeni člen določa, da denarne kazni, ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona (ZPP) izvrši na predlog sodišča, ki je izreklo denarno kazen, pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.

Za tožbo na ugotovitev pravic, ki so enake že vpisanim v zemljiško knjigo, ni pravega interesa. Zato je treba tako tožbo zavreči.

Ker so bili epileptični napadi že podani ob prvem sojenju, sedaj niso nova škoda in ker je sodišče prve stopnje v svoji sodbi ugotovilo, da epilepsija ni posledica prometne nezgode, tožnik pa je s tem očitno soglašal, saj se zaradi nepremoženjske škode ni pritožil, je sodba v tem delu postala pravnomočna. O tožnikovem zahtevku je bilo tedaj že pravnomočno razsojeno in ker ta odločitev veže sodišče in stranke, sta sodišči pravilno uporabili določilo drugega odstavka 333. člena ZPP in v tem delu tožbo zavrgli oz. potrdili sklep. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, ki se v primeru izgube zaslužka izračuna tako, da se od tega, kar bi oškodovanec v določenem obdobju zaslužil, odšteje tisto, kar je dejansko zaslužil. Renta je odškodnina v denarni obliki, katere skupni znesek ni znan in se plačuje periodično, v vnaprej določenih zneskih. V poštev pride tedaj, ko je škoda bodoča in trajna in je ni mogoče izračunati vnaprej, ker ni gotovosti koliko časa bo trajala in kako se bodo spreminjale razmere: če se škoda zmanjša, se zmanjša tudi renta, če se poveča, se poveča tudi renta. Seveda pa mora obstajati gotovost o bodoči škodi.