Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA)

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija) je samostojna služba vlade, ki opravlja s tem zakonom določene naloge.

(1)Agencija pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije:

-        iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države;

-        o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.

(2)Agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev.

(3)Agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor.

Direktor agencije v skladu z zakonom določi, kateri podatki, pridobljeni pri izvajanju nalog agencije s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, so tajni.

(1)Agencijo vodi direktor, ki je za delo agencije odgovoren vladi.

(2)Direktorja agencije imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade.

(1)Direktor agencije ima namestnika, ki mu pomaga pri vodenju agencije in ga nadomešča, kadar je le-ta odsoten ali zadržan. Namestnika direktorja agencije na predlog predsednika vlade imenuje in razrešuje vlada.

(2)Namestnik direktorja agencije je za svoje delo odgovoren direktorju agencije.

(1)Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre.

(2)Agencija posreduje pristojnim ministrom tudi podatke z njihovega delovnega področja z namenom, da bi lahko pristojni organi predlagali oziroma sprejeli določene ukrepe.

(3)Agencija pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost.

Direktor agencije odloči, kdaj lahko agencija za opravljanje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona sodeluje oziroma izmenjuje podatke s tujimi obveščevalnimi in varnostnimi službami.

(1)Državni organi so dolžni na zahtevo agencije le-tej posredovati podatke in informacije, pomembne za izvajanje njenih nalog.

(2)Če agencija pri izvajanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje oziroma pripravlja ali organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca.

(3)Če gre pri dejanjih iz prejšnjega odstavka za kazniva dejanja v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ali Slovenski vojski ali jih stori vojaška oseba, mora agencija o tem obvestiti tudi Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

(4)Če gre v primeru iz prejšnjih dveh odstavkov za sum kaznivega dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, lahko direktor agencije od pristojnega državnega tožilca zahteva, da policija začasno odloži izvedbo dejanj in ukrepov v predkazenskem postopku, če to terjajo interesi varnosti države in pri tem ni podana nevarnost za življenje ter zdravje tretjih oseb.

(1)Delavci agencije, ki opravljajo naloge agencije, opredeljene v 2. členu tega zakona, so uradne osebe agencije.

(2)Uradne osebe agencije imajo službeno izkaznico, ki jo izda direktor agencije in s katero se izkazujejo pri izvajanju službenih nalog v Republiki Sloveniji.

(3)Vlada na predlog direktorja agencije določi grafično podobo agencije in obrazec službene izkaznice z besedilom, ki izkazuje pooblastila njenega imetnika.

(1)Pri opravljanju nalog agencije iz 2. člena tega zakona so uradne osebe agencije pooblaščene, da v skladu s predpisi zbirajo osebne ter druge podatke iz evidenc upravljalcev zbirk podatkov.

(2)Uradne osebe agencije lahko v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje, podatkov pa ni mogoče dobiti na drug način, zahtevajo, da policisti in pooblaščene uradne osebe drugih organov, v skladu s svojimi pristojnostmi, ugotovijo identiteto določene osebe.

V zvezi z delom agencije imajo uradne osebe agencije pravico, da se v postopkih pred sodišči in upravnimi organi izkazujejo s službeno izkaznico.

Agencija za uresničevanje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje osebne ter druge podatke in vodi ter uporablja evidence na podlagi predpisov o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.

(1)Agencija pridobiva, vrednoti in sistematično ureja podatke iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona ter oblikuje in vodi razvid podatkov.

(2)Razvid je urejena, ovrednotena in sistemizirana zbirka dokumentarnega gradiva, ki jo sestavljajo evidence ter zadeve.

(1)Agencija v okviru razvida iz prejšnjega člena vodi naslednji zbirki podatkov:

-        o osebah, ki jih agencija operativno obravnava;

-        o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov.

(2)Zbirka podatkov o osebah, ki jih agencija operativno obravnava, obsega: ime in priimek, psevdonim, rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država), naslov stalnega in/ali začasnega bivališča, državljanstvo, šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev in razlog za operativno obravnavo.

(3)Zbirka podatkov o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov obsega: evidenčno številko, podatek o uporabljeni posebni obliki, podatek o navedbi odredbe in čas trajanja.

Direktor agencije s soglasjem vlade določi način vodenja, dokumentiranja in arhiviranja zadev iz razvida.

Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili, ki upravljajo z osebnimi in drugimi podatki, morajo agenciji na obrazloženo pisno zahtevo direktorja agencije, brez nadomestila, pisno posredovati osebne in druge podatke ali jih dati na vpogled.

(1)Kadar agencija zbira osebne in druge podatke po določbah tega zakona, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko na zahtevo direktorja agencije državni organi in organizacije z javnimi pooblastili seznanijo osebo, na katero se osebni podatki nanašajo, šele po preteku petih let od posredovanja podatkov agenciji.

Zaključena zadeva v razvidu se prenese v zbirko dokumentarnega gradiva agencije. Po roku, ki ga določita direktor agencije in direktor Arhiva Republike Slovenije in ki ne sme biti daljši od enega leta, se dokumentarno gradivo iz zbirke arhivsko uredi ter preda Arhivu Republike Slovenije.

(1)Agencija pridobiva podatke tudi s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov.

(2)Direktor agencije s soglasjem vlade določi pogoje in način pridobivanja podatkov s tajnim sodelovanjem ter postopke in ukrepe za zaščito izvorov podatkov.

Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko agencija za opravljanje svojih nalog uporablja naslednje posebne oblike pridobivanja podatkov:

-        spremljanje mednarodnih sistemov zvez;

-        tajni nakup dokumentov in predmetov;

-        tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.

(1)Spremljanje mednarodnih sistemov zvez ter tajni nakup dokumentov in predmetov dovoljuje direktor agencije s pisno odredbo.

(2)Odredba o spremljanju mednarodnih sistemov zvez mora vsebovati podatke o zadevi, na katero se posebna oblika pridobivanja podatkov nanaša, način, obseg in trajanje.

(3)Spremljanje mednarodnih sistemov zvez se ne sme nanašati na določljiv priključek telekomunikacijskega sredstva ali na določenega uporabnika tega priključka na območju Republike Slovenije.

(4)Odredba o tajnem nakupu dokumentov in predmetov mora vsebovati podatke o nazivu, vsebini in količini predmeta tajnega nakupa ter njegovo ceno.

(5)Odobritev tajnega nakupa dokumentov in predmetov se lahko nanaša le na enkraten tajni nakup.

(1)Tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje dovoli direktor agencije s pisno odredbo, če je velika verjetnost, da se bodo na ta način pridobili podatki iz 2. člena tega zakona, in če teh podatkov ni mogoče pridobiti drugače ali bi bila drugačna pridobitev teh podatkov povezana z nesorazmernimi težavami.

(2)Predlog in odredba morata biti pisna in morata vsebovati podatke o osebi, na katero se posebna oblika pridobivanja podatkov nanaša, obseg in trajanje, predlog pa tudi utemeljitev razlogov za njeno uporabo.

(3)Odobritev tajnega opazovanja in sledenja na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje se lahko nanaša le na enkratno tajno opazovanje in sledenje.

Agencija lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, izjemoma pridobiva podatke tudi s kontrolo pisem in drugih občil ter z nadzorovanjem in s snemanjem telekomunikacij.

(1)Kontrolo pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji dovoli na predlog direktorja agencije s pisno odredbo za vsak primer posebej predsednik okrožnega sodišča, na čigar območju je sedež agencije, če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države, ki se kaže v:

-        tajnih aktivnostih zoper suverenost, neodvisnost, državno celovitost in strateške interese Republike Slovenije;

-        tajnih aktivnostih, načrtih in pripravah za izvedbo mednarodnih terorističnih akcij zoper Republiko Slovenijo ter drugih nasilnih dejanjih proti državnemu organu in nosilcem javnih funkcij v Republiki Sloveniji ter tujini;

-        posredovanju podatkov in dokumentov, ki so v Republiki Sloveniji opredeljeni kot državna tajnost, nepooblaščeni osebi v tujini;

-        pripravah na oborožen napad na Republiko Slovenijo;

-        obveščevalni dejavnosti posameznikov, organizacij in skupin v korist tujine;

-        mednarodni organizirani kriminalni dejavnosti, in je utemeljeno pričakovati, da se v zvezi s to aktivnostjo uporablja določeno telekomunikacijsko sredstvo ali bo to sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da podatkov ni mogoče pridobiti drugače oziroma bi njihovo pridobivanje na drug način lahko ogrozilo življenje in zdravje ljudi.

(2)Predlog in odredba morata vsebovati podatke o osebi, na katero se posebna oblika pridobivanja podatkov nanaša, utemeljitev razlogov za njeno uporabo, podatke o načinu njenega izvajanja, obsegu in trajanju, telekomunikacijskem sredstvu in okoliščinah, ki narekujejo uporabo posebne oblike pridobivanja podatkov, ter utemeljitev, da podatkov ni mogoče pridobiti drugače oziroma bi njihovo pridobivanje na drug način lahko ogrozilo življenje in zdravje ljudi.

(3)Uporaba posebne oblike pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko traja največ tri mesece. Iz utemeljenih razlogov se lahko njena uporaba podaljša vsakič še za en mesec, vendar skupno ne več kot šest mesecev. Vsako podaljšanje mora odobriti predsednik okrožnega sodišča iz prvega odstavka tega člena. Uporaba posebne oblike pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. O prenehanju mora direktor agencije pisno obvestiti predsednika okrožnega sodišča, ki je odredbo izdal.

(4)Podjetja, ki opravljajo prenos poštnih pošiljk in telekomunikacij, morajo agenciji omogočiti ter zagotoviti pogoje za izvršitev sodno odobrenih posebnih oblik pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena.

(5)Podatki, pridobljeni z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena, se hranijo v razvidu.

(1)Zaradi varovanja tajnosti pri uporabi oblik pridobivanja podatkov lahko direktor agencije dovoli uporabo uradnih listin s prirejenimi identifikacijskimi podatki in uporabo prirejenih identifikacijskih oznak. Listino oziroma oznako izda pristojni organ na zahtevo direktorja agencije.

(2)Pristojni organ vodi evidenco izdanih uradnih listin s prirejenimi identifikacijskimi podatki in evidenco izdanih prirejenih identifikacijskih oznak.

(3)Po prenehanju razlogov, zaradi katerih je bila uporaba uradnih listin s prirejenimi identifikacijskimi podatki in prirejenih identifikacijskih oznak dovoljena, organ iz prvega odstavka tega člena uradne listine s prirejenimi identifikacijskimi podatki in prirejene identifikacijske oznake razveljavi, hrani pa jih agencija.

(1)Za delavce agencije veljajo splošni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev v državnih organih ter varnost in zaščito pri delu, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2)Delavci agencije so uradne osebe agencije in druge osebe, ki so zaposlene v agenciji.

(3)V aktu o sistemizaciji se posebej določijo delovna mesta uradnih oseb agencije.

(1)Delovno razmerje za opravljanje nalog v agenciji lahko sklene kandidat, čigar zaposlitev poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja v državnih organih, in aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v agenciji, ne pomeni varnostnega tveganja za agencijo.

(2)Agencija lahko zahteva od kandidata, ki želi skleniti delovno razmerje v agenciji, tudi podatke, na podlagi katerih ugotavlja varnostne zadržke za delo v agenciji in jih tudi preveri.

(1)Delovno razmerje v agenciji se lahko sklene brez objave oziroma razpisa.

(2)Kandidatu, s katerim ne bo sklenjeno delovno razmerje, agencija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.

(1)Uradne osebe agencije morajo opravljati z zakonom določene naloge, tudi če je izvajanje le-teh povezano z večjo nevarnostjo za njihovo varnost, zdravje ali življenje.

(2)Direktor agencije v aktu o sistemizaciji določi delovna mesta in naloge, ki se izvajajo v delovnih pogojih iz prvega odstavka tega člena, in delovna mesta, na katerih se v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uradne osebe obvezno dodatno zavaruje.

Uradnim osebam agencije, ki opravljajo naloge v izpostavljenih sredinah na delovnih mestih, na katerih delavci tajno delujejo v varnostno nevarnih strukturah in okoljih ali vodijo in usmerjajo tajne sodelavce v strukturah, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države, njeno ustavno ureditev ali druge interese države ali delujejo v posebnih delovnih okoljih in je pri izvajanju nalog posebej ogroženo njihovo življenje in integriteta njihove osebnosti, se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja.

Uradni osebi agencije, ki je zaradi opravljanja njenih z zakonom določenih nalog v sodnem postopku in je po oceni agencije naloge izvrševala v skladu s predpisi, agencija omogoči strokovno pravno pomoč.

Zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije in na podlagi sporazuma med direktorjem agencije in predstojnikom drugega državnega organa je lahko uradna oseba agencije začasno razporejena v drug državni organ.

(1)Direktor agencije lahko zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije začasno razporedi delavca agencije, ki nima statusa uradne osebe agencije, na delovno mesto, ki je opredeljeno kot delovno mesto uradne osebe agencije.

(2)Status uradne osebe agencije imajo tudi delavci agencije, ki so zaradi svojih zmožnosti in potreb agencije z aktom direktorja agencije dodatno zadolženi za opravljanje nalog na delovnem mestu uradnih oseb za čas, ko takšne naloge dejansko opravljajo.

(3)Za čas začasne razporeditve iz prejšnjih dveh odstavkov ima delavec tudi pooblastila, ki so določena za opravljanje nalog na delovnem mestu uradne osebe agencije.

(1)Uradne osebe agencije morajo na podlagi odredbe direktorja agencije ali osebe, ki jo za to pooblasti, opravljati delo v posebnih delovnih razmerah, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog.

(2)Posebne delovne razmere so:

-        delo v neenakomernem delovnem času;

-        delo v izmenah;

-        delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dneh;

-        delo preko polnega delovnega časa;

-        popoldansko in nočno delo;

-        delo v podaljšanem delovnem času;

-        izraba in prekinitev dopusta glede na potrebe agencije.

(3)Delo v neenakomernem delovnem času oziroma izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dneh ter delo v popoldanskem in nočnem času v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.

(4)Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(5)Druge oblike dela v posebnih delovnih razmerah se odredijo, če to terjajo delovne obveznosti oziroma je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni moč odlagati ali pa morajo biti opravljene v določenem roku.

Pogoji za delovanje sindikata se določijo s pogodbo, ki jo podpišeta direktor agencije in sindikalni zaupnik.

(1)Uradne osebe agencije morajo med stavko opravljati naloge agencije, opredeljene v prvem in drugem odstavku 2. člena tega zakona.

(2)Drugi delavci agencije uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državnih organih, in morajo uradnim osebam agencije omogočiti izvršitev nalog agencije, ki so nujne in katerih opustitev bi lahko pomenila takojšnjo in neposredno nevarnost za varnost države.

(1)Delavci agencije ne smejo opravljati dela, ki bi jih oviralo pri izvrševanju delovnih nalog, ali dela, ki bi škodovalo ugledu agencije, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti agencije.

(2)O tem, katerih del delavci agencije ne smejo opravljati, odloča direktor agencije.

Agencija nezgodno zavaruje uradne osebe agencije za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti.

Za vrednotenje delovnih razmer, posebnih prepovedi in omejitev po določbah tega zakona določi vlada odstotek povečanja osnovne plače delavcem agencije.

(1)Uradni osebi agencije pripada za vsako začeto leto delovne dobe v agenciji nad pet let dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.

(2)V delovno dobo se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah.

V disciplinskih in odškodninskih zadevah zoper delavce agencije veljajo predpisi za delavce v državnih organih, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Uradni osebi agencije, ki je začasno odstranjena z dela ali delovnega mesta v agenciji, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali delovnega mesta odvzame službena izkaznica.

V disciplinskih postopkih zoper uradno osebo agencije v zvezi z delom agencije je javnost izključena.

(črtan)

Pri finančnem in materialnem poslovanju agencije v razmerju do tretjih oseb uporablja agencija naziv, ki ga na njen predlog določi vlada.

Predpisi, ki veljajo za Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije na področju carinskih, davčnih in drugih dajatev, obrambnih zadev, telekomunikacij, sistemov zvez, poštnih storitev, nabave namenske opreme, izvrševanja proračuna ter na drugih področjih, veljajo tudi za agencijo.

Za nakup specialne operativne tehnike ter prostorov, ki jih za izvajanje svojih nalog uporablja agencija, se ne uporabljajo predpisi, ki določajo obveznosti javnega naročila.

Agencija vodi evidence svojega finančno-materialnega poslovanja v skladu s predpisi, ki veljajo za finančno poslovanje državnih organov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA (Uradni list RS, št. 23/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Do sprejema zakona, ki bo urejal parlamentarni nadzor nad delom nosilcev obveščevalno-varnostne dejavnosti, mora agencija omogočiti delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (v nadaljnjem besedilu: komisija za nadzor), stalen nadzor.

(2)Komisiji za nadzor agencija v januarju predstavi program dela za tekoče leto in jo do konca meseca februarja seznani s poročilom o opravljenem delu v preteklem letu.

(3)O izvrševanju svoje načrtovane dejavnosti agencija mesečno, po potrebi pa tudi zunaj teh rokov, poroča komisiji za nadzor, poročilo pa lahko kadar koli zahteva tudi komisija.

(4)O posebnih oblikah pridobivanja podatkov iz 20. in 23. člena tega zakona je agencija dolžna na zahtevo komisije za nadzor le-tej dovoliti vpogled v dokumentacijo ter ogled naprav in prostorov, ki se pri tem uporabljajo.

(5)Član komisije je dolžan varovati podatke zaupne narave, ki jih je izvedel pri delu oziroma v zvezi z delom komisije. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne preneha s prenehanjem članstva v komisiji oziroma s prenehanjem mandata.

Do sprejema predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za delavce agencije uporabljajo določbe 136. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS št. 19/91, 4/92, 58/93 in 87/97).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 30. člen zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS št. 4/93, 71/94, 93/96 in 47/97).

Do sprejema zakona, ki bo urejal določanje in varovanje zaupnih podatkov v državnih organih, so podatki, ki jih agencija pridobi pri izvajanju nalog s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, državna tajnost.

Do sprejema nacionalno-varnostnega programa opravlja agencija naloge na podlagi prednostnih nalog, ki jih določi vlada.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uskladi svoje delovanje z določbami tega zakona najkasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve.

Gradivo iz arhiva nekdanje službe državne varnosti se izroči Arhivu Republike Slovenije najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02) vsebuje naslednjo končno določbo: »204. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po objavi.«.