Zakon o računovodstvu (ZR)

S tem zakonom se ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelava letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe), ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 49/98 - odločba US). Zakon ureja tudi revidiranje letnih računovodskih izkazov izvajalcev, ki opravljajo gospodarske javne službe.

Pravne osebe morajo voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: računovodski standardi). Računovodske standarde izdaja Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).

Pravne osebe so odgovorne za sestavljanje knjigovodskih listin. Pooblaščena oseba pravne osebe ali oseba, na katero je preneseno pooblastilo, jamči s podpisom na listini, da je knjigovodska listina resnična in da pošteno prikazuje podatke o poslovnih dogodkih.

Pravne osebe s pravilnikom podrobneje uredijo način sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje v skladu s tem zakonom in računovodskimi standardi.

Poslovne knjige so javne listine. Poslovne knjige se vodijo v slovenskem jeziku in v tolarjih.

Pravne osebe vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Pravne osebe vodijo temeljne in pomožne knjige. Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige. Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih knjig pa samo, če verodostojni podatki niso zagotovljeni drugače. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obvezno vodijo naslednje pomožne knjige: blagajniški dnevnik, knjiga opredmetenih osnovnih sredstev ter knjiga terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Vodenje poslovnih knjig se lahko zaupa drugi pravni osebi oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku.

Pravne osebe, ki imajo celotno vrednost sredstev, načrtovano za tekoče leto ali stanje na dan predpreteklega obračunskega leta ali letni celotni prihodek, načrtovan za tekoče leto ali dosežen v predpreteklem obračunskem obdobju, manjše od 1 milijona tolarjev, lahko ne glede na določbe prejšnjega člena vodijo le blagajniško knjigo, knjigo prihodkov in odhodkov ter register osnovnih sredstev. Odločitev o načinu vodenja poslovnih knjig sprejme pristojni organ pravne osebe v soglasju z ustanoviteljem, če z aktom o ustanovitvi ni določeno drugače.

Poslovne knjige in poročila morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu; zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.

Za posamezne pravne osebe, ki letno pridobivajo iz sredstev javnih financ več kot 20% vseh prihodkov, ali če znaša vrednost sredstev, pridobljenih iz javnih financ več kot 20% aktive pravne osebe, lahko minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za dejavnost, ki jo opravlja pravna oseba, predpiše dodatne podatke, ki jih morajo te zagotoviti v poslovnih knjigah.

Pravne osebe sestavljajo računovodske izkaze in poročila o poslovanju za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

Pravne osebe morajo vrednost poslovnih dogodkov knjižiti v polni višini oziroma v bruto znesku in jih ne smejo medsebojno poračunavati.

Pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo proračun, proračunski uporabniki in pravne osebe javnega prava enotni kontni načrt, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, pravne osebe zasebnega prava pa kontni okvir, ki ga predpiše Slovenski inštitut za revizijo.

Pravne osebe izkazujejo podatke v izvenbilančni evidenci, če obravnavajo poslovne dogodke, ki trenutno ne vplivajo na postavke v bilanci stanja ali izkazu prihodkov in odhodkov, vendar so pomembni za ocenjevanje uporabljanja tujih sredstev, za morebitne prihodnje obveznosti, kontroliranje poslovnih procesov in za informiranje. Poslovni dogodki, izkazani v izvenbilančni evidenci, ob nastanku ne morejo imeti narave bilančnih postavk, ki bi vplivale na sredstva, obveznosti do virov sredstev ter na prihodke in odhodke.

Prihodki in odhodki se razčlenjujejo v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter računovodskimi standardi. Merjenje in razčlenjevanje prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta predpiše minister, pristojen za finance. Prihodki in odhodki uporabnikov enotnega kontnega načrta se priznavajo v skladu z računovodskim načelom denarnega toka (plačane realizacije). Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za finance, za uporabnike enotnega kontnega načrta, ki pridobivajo prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in drugih neproračunskih virov, določi, da se prihodki in odhodki priznavajo v skladu z računovodskimi standardi.

Odhodke izkazujejo pravne osebe glede na vrsto dejavnosti, na katero se nanašajo. Razčlenjujejo jih na odhodke, ki se nanašajo na opravljanje javne službe in odhodke, ki se nanašajo na ustvarjanje prihodkov na trgu.

Pravne osebe izkazujejo prihodke po vrstah in namenih iz naslova opravljanja javne službe, iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in drugih virov.

Pravne osebe, ki se financirajo iz sredstev javnih financ, ne smejo vzpostavljati dolgoročnih rezervacij z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali odhodkov oziroma z dolgoročnim razmejevanjem prihodkov v breme sredstev javnih financ.

Pravne osebe ugotavljajo v izidu poslovanja presežek prihodkov nad odhodki (v nadaljnjem besedilu: presežek) ter presežek odhodkov nad prihodki (v nadaljnjem besedilu: primanjkljaj). Presežek se razporeja v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja pravne osebe. Primanjkljaj se krije v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja pravne osebe.

Računovodski izkazi morajo prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežek oziroma primanjkljaj. Računovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz prihodkov in odhodkov.

Pravne osebe sestavljajo letno poročilo. Letno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila.

Izjemoma izdelajo pravne osebe letna poročila tudi med letom in sicer ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Pravne osebe izkazujejo stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan 31. decembra.

Pravne osebe ugotavljajo prihodke, odhodke, presežek ali primanjkljaj v obdobju od 1. januarja do 31. decembra v izkazu prihodkov in odhodkov, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Računovodski izkazi vsebujejo podatke tekočega obračunskega obdobja in preteklega obračunskega obdobja.

Letno poročilo mora biti sestavljeno in predloženo pristojnim organom pravnih oseb najpozneje v dveh mesecih po preteku poslovnega leta oziroma najpozneje v dveh mesecih po statusni spremembi oziroma prenehanju pravne osebe in v drugih primerih, določenih z zakonom. Letno poročilo potrdi pristojni organ pravne osebe oziroma ustanovitelja, če je z zakonom ali aktom o ustanovitvi tako določeno.

Računovodske izkaze in pojasnila ter poslovno poročilo podpisuje za to pooblaščena oseba pravne osebe.

Bilanca stanja vsebuje podatke o stanju sredstev ter obveznosti do virov sredstev pravne osebe ob koncu obračunskega obdobja. V bilanci stanja so lahko, če tako določa predpis ali računovodski standard, izkazani tudi podatki, ki jih ima pravna oseba v najemu ali v upravljanju. Sredstva in obveznosti do virov sredstev morajo biti razčlenjena glede na njihovo vrsto ter ročnost. Izkaz prihodkov in odhodkov vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih, ki jih je pravna oseba dosegla v obračunskem obdobju. Prihodki iz sredstev javnih financ ter prihodki, doseženi z opravljanjem javne službe, morajo biti posebej izkazani. Odhodki morajo biti razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih vrstah, kot jih opredeljujejo predpisi oziroma računovodski standardi. Podrobnejšo vsebino, členitev in obliko bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k izkazom za uporabnike enotnega kontnega načrta določi minister, pristojen za finance, podrobnejšo vsebino, členitev in obliko bilance stanja in izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k izkazom za uporabnike kontnega okvira pa določa računovodski standard.

Podatki v bilanci stanja so podlaga za izdelavo premoženjske bilance države.

Knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo v skladu s predpisi, s tem da je minimum hranjenja: Trajno:

-        za letne računovodske izkaze,

-        za končne obračune plač zaposlenih,

-        za izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač; 10 let:

-        za glavno knjigo in dnevnik; 5 let:

-        za knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži,

-        za z zakonom predpisane listine,

-        za pomožne knjige; 3 leta:

-        za knjigovodske listine plačilnega prometa; 2 leti:

-        za prodajne in kontrolne bloke,

-        za pomožne obračune in podobne knjigovodske listine.

Pravne osebe vrednotijo postavke v računovodskih izkazih v skladu z računovodskimi standardi, če ni s tem zakonom ter drugimi predpisi določeno drugače.

Opredmetena osnovna sredstva se vrednotijo po nabavni vrednosti oziroma po ocenjeni vrednosti, če nabavna vrednost ni znana. Zaloge se vrednotijo po izbrani metodi, določeni v skladu z računovodskimi standardi. Nabavna vrednost sestoji iz nakupne cene, povečane za morebitne davke, stroške prevzema in druge neposredne stroške. V nabavno vrednost se ne sme všteti tisto, kar presega normalne stroške nakupa oziroma graditve osnovnega sredstva. Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev ter drugih sredstev pravne osebe ne more biti večja od njihove iztržljive oziroma realne vrednosti.

Za drobni inventar se štejejo opredmetena osnovna sredstva v skladu z računovodskimi standardi.

Tuja plačilna sredstva se vrednotijo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan, na katerega se nanaša bilanca stanja.

Plemenite kovine in predmeti iz takih kovin se vrednotijo najmanj v znesku, ki izhaja iz cene plemenitih kovin, ki jih določi Banka Slovenije.

Pravne osebe ob koncu leta obvezno usklajujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom (inventuro).

Ob koncu poslovnega leta je potrebno posebej uskladiti obveznosti in terjatve proračunov in pravnih oseb, ki financirajo programe oziroma storitve drugih oseb javnega prava, s prejemniki sredstev iz javnih financ.

Ne glede na 36. člen tega zakona pravna oseba lahko popisuje knjige, filme, fotografije, arhivsko gradivo, kulturne spomenike, predmete muzejske vrednosti, likovne umetnine in predmete, ki so posebej zaščiteni kot naravne in druge znamenitosti v daljših obdobjih, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let.

Pravne osebe opravijo popis praviloma po stanju na dan 31. decembra. Izjemoma se opravi popis tudi med letom in sicer ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Poročilo o popisu mora obravnavati pristojni organ pravne osebe ter odločiti o načinu odpisa primanjkljajev, knjiženju presežkov, odpisu neplačanih in zastaranih terjatev ter o morebitnem odpisu sredstev v skladu z aktom o ustanovitvi. Če se ob popisu ugotovi, da so za nastali primanjkljaj, oškodovanja sredstev in neplačane terjatve ter podobno odgovorni delavci, je treba odločiti o potrebnih ukrepih. Podrobnejša navodila za popis predpiše odgovorna oseba pravne osebe.

Odpis je reden ali izreden.

Reden odpis se opravlja v skladu z računovodskimi standardi. Za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava predpiše stopnje in način, po katerem se opravlja reden odpis, minister, pristojen za finance.

Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, trajne izločitve iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna sredstva ter v primeru skrajšanja predvidene življenjske dobe, ki je bila upoštevana za izračun stopnje za odpis. Proračunski uporabniki in druge osebe javnega prava morajo za izreden odpis pridobiti soglasje ustanovitelja, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi.

Odpis opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so last Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih imajo na podlagi zakonov ali odlokov pravne osebe javnega prava v upravljanju, se izkaže praviloma kot popravek nabavne vrednosti sredstev in v breme virov teh sredstev. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se odpis opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev za uporabnike enotnega kontnega načrta iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona opravi v breme prihodkov kot strošek amortizacije. V tem primeru morajo osebe javnega prava sredstva obračunane amortizacije, ki se zagotavljajo iz prihodkov za opravljanje javne službe, izkazati ločeno.

Drobni inventar se odpiše enkratno v celoti ob nabavi.

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter kapitalske naložbe v gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po določbah zakona o gospodarskih družbah ter zakona o gospodarskih javnih službah, se revalorizirajo ob koncu poslovnega leta na podlagi računovodskih standardov.

Proračun, proračunski uporabniki in pravne osebe javnega prava za druga sredstva in obveznosti do virov sredstev revalorizacije ne opravljajo, razen če je tako določeno s predpisom ali pogodbo.

Revalorizacijski učinek sredstev in obveznosti do virov sredstev izkazujejo proračun, proračunski uporabniki in pravne osebe javnega prava kot povečanje oziroma zmanjšanje lastnih virov sredstev.

Finančno poslovanje se opravlja v skladu s predpisi in s splošnimi načeli finančnega poslovanja.

Plačilni promet za pravne osebe javnega prava se praviloma opravlja kot brezgotovinski promet in mora potekati na računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet.

Pravne osebe do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta predložijo letno poročilo iz 21. člena tega zakona organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov. Pravne osebe javnega prava morajo v roku iz prejšnjega odstavka predložiti letno poročilo tudi ministrstvu, v pristojnosti katerega sodi dejavnost, ki jo opravlja pravna oseba in na zahtevo ministrstvu, pristojnemu za finance, razen če ni z drugim zakonom določeno drugače. Organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov, mora podatke iz letnih poročil dati na razpolago vsakomur, ki to zahteva ter mu proti nadomestilu dejanskih stroškov izdati tudi prepis zahtevanih podatkov.

Pravne osebe uredijo naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi v pravilniku o računovodstvu.

Kontroliranje podatkov in notranje revidiranje uredijo pravne osebe v skladu s predpisi in računovodskimi standardi. Notranje revidiranje obvezno organizirajo pravne osebe javnega prava, ki jih določi minister, pristojen za finance, ob upoštevanju obsega sredstev iz javnih financ v prihodkih obračunskega obdobja, če ta presega 100 milijonov tolarjev, oziroma če je ustanovitvena vloga države ali lokalne samoupravne skupnosti višja od 500 milijonov tolarjev. Vlada Republike Slovenije spremeni tolarska zneska iz prejšnjega odstavka, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije.

Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost gospodarskih javnih služb in so po merilih, določenih za gospodarske družbe, majhne in srednje družbe, ne zagotavljajo revidiranja letnih računovodskih izkazov na podlagi 67. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).

Pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 100.000 do 6,000.000 tolarjev, če:

1.      ne uredi v pravilniku načina sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornosti za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovega hranjenja (4. člen);

2.      ne vodi poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva v skladu s 6. členom tega zakona;

3.      vodi poslovne knjige v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena tega zakona;

4.      ne zagotovi ločenega spremljanja in prikaza izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (9. člen);

5.      v poslovnih knjigah ne zagotovi dodatnih podatkov, ki jih predpiše minister, pristojen za finance (10. člen);

6.      računovodski izkazi ne prikazujejo resničnega stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežka oziroma primanjkljaja (20. člen);

7.      ne hrani knjigovodskih listin in poslovnih knjig v skladu s 30. členom tega zakona;

8.      ne vrednoti postavk v računovodskih izkazih v skladu z računovodskimi standardi (31. člen);

9.      ne vrednoti opredmetenih osnovnih sredstev v skladu z določbami tega zakona (32. člen);

10.   ne šteje med drobni inventar opredmetenih osnovnih sredstev v skladu z računovodskimi standardi (33. člen);

11.   ne vrednoti tujih plačilnih sredstev po srednjem tečaju Banke Slovenije v skladu z določbami 34. člena tega zakona;

12.   ne vrednoti plemenitih kovin in predmetov iz takih kovin na podlagi cen, ki jih določi Banka Slovenije (35. člen);

13.   ne uskladi popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom (36. člen);

14.   ob koncu poslovnega leta ne uskladi obveznosti in terjatev v skladu z določbami 37. člena tega zakona;

15.   ne izda navodil za popis (tretji odstavek 40. člena);

16.   v roku ne predloži letnega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, ministrstvu, v pristojnost katerega sodi dejavnost, ki jo opravlja pravna oseba in na zahtevo ministrstvu, pristojnemu za finance (51. člen);

17.   ne uredi nalog in organizacije računovodstva in odgovornosti pooblaščenih oseb v pravilniku (52. člen);

18.   ne organizira notranjega revidiranja (drugi odstavek 53. člena). Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Uskladitev računovodskih evidenc s tem zakonom se opravi po stanju na dan 1. 1. 2000. Pravilnik iz 4. in 52. člena tega zakona so dolžne pravne osebe sprejeti najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona. Navodilo za uskladitev računovodskih evidenc za uporabnike enotnega kontnega načrta izda minister, pristojen za finance, za uporabnike kontnega okvira pa Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Slovenski inštitut za revizijo izda računovodske standarde iz 2. člena tega zakona najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Do sprejema posebnega predpisa opravlja naloge organizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov po tem zakonu, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.

Minister, pristojen za finance, predpiše akte na podlagi 13., 15., 28., 42. in 53. člena tega zakona najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem, ko se prične uporabljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 13/89, 35/89, 42/90, 61/90 in Uradni list SRS, št. 42/90). Z dnem uporabe tega zakona, zadruge prenehajo uporabljati zakon o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 13/89, 35/89, 42/90, 61/90 in Uradni list SRS, št. 42/90) in s tem dnem uporabljajo zakon o gospodarskih družbah za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil. Uskladitev računovodskih evidenc iz prejšnjega odstavka opravijo zadruge v skladu z navodili, ki jih v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona izda Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z Zadružno zvezo Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.1.2000. Št. 414-01/96-3/5 Ljubljana, dne 23. marca 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.