28. člen ZIZ
(Fakultativna pravica dolžnika)
Dolžnik, ki je po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti neko obveznost s pravico, da je njene izpolnitve prost, če izpolni drugo obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, lahko drugo obveznost izpolni vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma prejel izpolnitve obveznosti.
- VSL Sklep II Ip 1314/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Iz izvršilnega naslova, izvršljive sodne poravnave, ne izhaja alternativna obveznost dolžnika v smislu 384. člena OZ, temveč gre za fakultativno obveznost po 390. členu OZ. V sodni poravnavi se je dolžnik zavezal, da bo upnici plačal 45.000 EUR najkasneje do 31. 12. 2011, oziroma, da ji bo v istem roku namesto denarja kupil primerno stanovanje v A., s katerim bo upnica soglašala. Res torej iz besedila izvršilnega naslova izhaja, da bo dolžnik upnici najkasneje do 31. 12. 2011 plačal znesek 45.000 EUR oziroma ji kupil primerno stanovanje v A. Vendar dolžnik spregleda, da je v isti povedi, v kateri je opredeljena dolžnikova obveznost do upnice, tudi beseda »namesto«, ki pa je za opredelitev pravne narave obveznosti v tej zadevi ključna. Ne gre za položaj, ko bi bili dolgovani dve obveznosti. Pač pa se je dolžnik upnici zavezal le, da ji bo plačal znesek 45.000 EUR, pri čemer je bilo dogovorjeno, da lahko upnici namesto plačila denarnega zneska kupi primerno stanovanje v A. Kot je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre tako za fakultativno obveznost v smislu 390. člena OZ, ko lahko upnik od dolžnika zahteva le predmet obveznosti, ne pa tudi predmet, s katerim lahko dolžni
- VSRS Sklep II Ips 134/2008Vrhovno sodišče RS · 2010
Pri fakultativni obveznosti (nadomestno upravičenje) gre za enostavno obveznost, ki vsebuje samo en predmet izpolnitve. Zato lahko upnik od dolžnika zahteva samo predmet obveznosti, ne pa tudi druge (nadomestne) izpolnitve, ki je v izključni pristojnosti dolžnika. Narava dolžnikove obveznosti ima pomembno vlogo tudi v izvršilnem postopku. Če je dolžniku v izvršilnem naslovu dopuščeno, da lahko namesto izpolnitve obveznosti izroči kakšen drug predmet, lahko možnost izbire izkoristi, dokler upnik v prisilni izvršbi vsaj deloma ne prejme predmeta obveznosti. Obveznost povrnitve stroškov postopka je denarna obveznost, ki nima fakultativne narave. To pomeni, da se je dolžnik ne more razbremeniti s tem, da opravi nadomestno izpolnitev. V primeru, da dolžnik ne povrne z izvršilnim naslovom dosojenih stroškov postopka, ima upnik možnost, da vloži predlog za izvršbo zaradi poplačila stroškov postopka.
- VSRS Sklep II Ips 68/2005Vrhovno sodišče RS · 2006
Ne more biti dvoma, da ima Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 10. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Ip 1314/2020Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2020
Iz izvršilnega naslova, izvršljive sodne poravnave, ne izhaja alternativna obveznost dolžnika v smislu 384. člena OZ, temveč gre za fakultativno obveznost po 390. členu OZ. V sodni poravnavi se je dolžnik zavezal, da bo upnici plačal 45.000 EUR najkasneje do 31. 12. 2011, oziroma, da ji bo v istem roku namesto denarja kupil primerno stanovanje v A., s katerim bo upnica soglašala. Res torej iz besedila izvršilnega naslova izhaja, da bo dolžnik upnici najkasneje do 31. 12. 2011 plačal znesek 45.000 EUR oziroma ji kupil primerno stanovanje v A. Vendar dolžnik spregleda, da je v isti povedi, v kateri je opredeljena dolžnikova obveznost do upnice, tudi beseda »namesto«, ki pa je za opredelitev pravne narave obveznosti v tej zadevi ključna. Ne gre za položaj, ko bi bili dolgovani dve obveznosti. Pač pa se je dolžnik upnici zavezal le, da ji bo plačal znesek 45.000 EUR, pri čemer je bilo dogovorjeno, da lahko upnici namesto plačila denarnega zneska kupi primerno stanovanje v A. Kot je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre tako za fakultativno obveznost v smislu 390. člena OZ, ko lahko upnik od dolžnika zahteva le predmet obveznosti, ne pa tudi predmet, s katerim lahko dolžni
- VSRS Sklep II Ips 134/2008Vrhovno sodišče RS · 28. 1. 2010
Pri fakultativni obveznosti (nadomestno upravičenje) gre za enostavno obveznost, ki vsebuje samo en predmet izpolnitve. Zato lahko upnik od dolžnika zahteva samo predmet obveznosti, ne pa tudi druge (nadomestne) izpolnitve, ki je v izključni pristojnosti dolžnika. Narava dolžnikove obveznosti ima pomembno vlogo tudi v izvršilnem postopku. Če je dolžniku v izvršilnem naslovu dopuščeno, da lahko namesto izpolnitve obveznosti izroči kakšen drug predmet, lahko možnost izbire izkoristi, dokler upnik v prisilni izvršbi vsaj deloma ne prejme predmeta obveznosti. Obveznost povrnitve stroškov postopka je denarna obveznost, ki nima fakultativne narave. To pomeni, da se je dolžnik ne more razbremeniti s tem, da opravi nadomestno izpolnitev. V primeru, da dolžnik ne povrne z izvršilnim naslovom dosojenih stroškov postopka, ima upnik možnost, da vloži predlog za izvršbo zaradi poplačila stroškov postopka.
- VSRS Sklep II Ips 68/2005Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2006
Ne more biti dvoma, da ima Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.