155. člen ZIZ

V obravnavani zadevi je torej odločilno, da je upnikova pravna prednica (B. d. d.) vstopila v vsa pravna razmerja pripojene družbe (prvotna upnica - A. d. d.), s čimer je prevzela terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka proti dolžnici. Ostale pritožbene navedbe (o nezakonitem delovanju prvotne upnice, o nedokazani utemeljenosti in višini terjatve) niso relevantne in ne predstavljajo pravno relevantnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (55. člen ZIZ),

Stranski intervenient je v izvršilnem postopku zoper tožnico predlagal izvršbo na terjatev na izročitev premičnin, ki je predmet tega postopka. Okrajno sodišče v Celju je predlogu ugodilo in dovolilo izvršbo ter izdalo sklep o prenosu terjatve, ki je bil toženki kot dolžnikovemu dolžniku vročen 28. 12. 2021. S tem trenutkom je intervenient pridobil samostojno pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izročitev premičnin, ki so navedene v sklepu o prenosu (120. člen v zvezi s 156. členom ZIZ), pa tudi pravico, da s tožbo zahteva izročitev stvari, če zanjo nima izvršilnega naslova (drugi odstavek 155. člena ZIZ). Pridobil je torej materialnopravno upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Ker je upnik dolžan ukreniti vse, kar je potrebno, za ohranitev terjatve in jo ob zapadlosti tudi izterjati (120. v zvezi s 156. členom ZIZ), ima po sodni praksi v postopku zaradi ugotovitve obstoja te terjatve položaj sosporniškega intervenienta. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je izkazal materialno pravno razmerje glede predmeta spora, torej da je postal nosilec upravičenja, o katerem se odloča, kar predstavlja njegov pravni interes za sodelovanje v postopku kot sosporniški intervenien

Z izvršbo na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine upnik ne more doseči pridobitve lastninske pravice na stvari, kot je s predlogom za izstavitev takšne dokumentacije, da se bo upnik na vozilih lahko vpisal kot lastnik, zahteval upnik, ter bi navedeno tudi bil učinek izdanega sklepa, ki pa ga ZIZ ne dovoljuje. Jasno je namreč, da ima leasingojemalec (v danem primeru dolžnik) predmet leasinga v svoji posesti. Dolžnik v primeru leasinga ni lastnik stvari. Predmet izvršbe na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, so lahko le premičnine v lasti dolžnika (ne morebiti v potencialni, bodoči lasti), pri čemer so te lahko v posesti dolžnika, upnika ali tretje osebe. Gre za eno od predpostavk takšne izvršbe, ki v danem primeru ni izpolnjena.

Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika in ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, saj ta sklep ne posega v pravni položaj dolžnikovega dolžnika.

S sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika, zato ta sklep ne predstavlja izvršilnega naslova. Če se dolžnikov dolžnik brani in noče prostovoljno izpolniti obveznosti, mora upnik začeti s sodnimi postopki. Dolžnikov dolžnik zato nima pravnega interesa za vložitev ugovora proti sklepu o prenosu dolžnikove terjatve, ki jo ima do dolžnikovega dolžnika, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njegove pravice in pravne interese.